"Prošnje moramo preučiti od primera do primera in pustiti odprta vsa vrata," je med obiskom v Londonu izjavil predsednik odbora za obrambo francoskega parlamenta Thomas Gassilloud in dodal, da bo več znanega v prihodnjih tednih. "V prihodnjih tednih bomo videli, kaj se bo zgodilo, saj se stvari hitro premikajo," je še dejal po pogovoru z britanskim kolegom Tobiasom Ellwoodom in obrambnim ministrom Združenega kraljestva Benom Wallaceom.

Po poročanju britanskih medijev naj bi Gassilloud kot pogoj dobave bojnih letal Ukrajini navedel, da ta ne sme ogroziti varnosti Francije ali Evrope oziroma zaostriti ruske agresije proti Ukrajini. "Danci in vzhodnoevropske države razmišljajo o tem," je še dodal predsednik francoskega parlamentarnega odbora za obrambo. Namero dobave bojnih letal Ukrajini naj bi sicer izrazila tudi Nizozemska, navaja londonski časopis Evening Standard.

Kot piše Telegraph, bi lahko Francija dobavila starejša bojna letala, verjetno lovce Dassault Mirage, se pa v Parizu ob tem zavedajo težav, ki bi jih prineslo urjenje ukrajinskih pilotov in podpornega osebja za ta letala.

Nemčija, ZDA, Združeno kraljestvo in nekatere druge države so ta teden Ukrajini obljubili dobavo bojnih tankov, za katere so v Kijevu dolgo prosili. Kmalu zatem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahodne zaveznice zaprosil tudi za rakete dolgega dosega in bojna letala.

Nemški kancler Olaf Scholz je v sredo v govoru v bundestagu izključil možnost, da bi Nemčija Kijevu dobavila bojna letala ali v Ukrajino napotila kopensko vojsko. Kot je dejal, se Nemčija pri vojaški podpori Ukrajini ravna po načelu storiti, kar je treba, hkrati pa se izogniti stopnjevanju konflikta med Natom in Rusijo.

Rusija krepi pritisk v Donecku

Kijev je medtem sporočil, da Rusija krepi pritisk v boju za mesto Vugledar v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Proruski separatisti sicer trdijo, da bodo kmalu zavzeli mesto, v katerem je pred rusko invazijo živelo približno 15.000 ljudi.

"Čakamo na dobre novice iz Vugledarja. Obkolitev in poznejša osvoboditev tega mesta bosta rešili številne težave," je dejal vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin in napovedal, da bo zavzetje mesta nov, zelo pomemben uspeh ruskih sil.

Ruska tiskovna agencija Ria Novosti je sicer ob sklicevanju na izjave Pušlinovega svetovalca poročala, da so ruske sile že vstopile v Vugledar. Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Sergej Čerevat pa je danes poudaril, da Rusija pretirava s svojimi dosežki.

Pojasnil je, da ruske sile že več mesecev poskušajo zavzeti mesto, in dodal, da tam trenutno potekajo srditi spopadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je zavzetje ukrajinske regije Doneck že ob začetku invazije postavila za svojo prednostno nalogo. Na začetku tedna je Kijev opozoril, da so ruske sile okrepile pritisk v okolici Bahmuta in Vugledarja, ki sta drug od drugega oddaljena približno 150 kilometrov.

Prav tako pa so ukrajinske oblasti priznale, da so svoje enote umaknile iz mesta Soledar, katerega zavzetje je Rusija pred kratkim označila za pomembno zmago.

Rusija zanika eksplozije v okolici jedrske elektrarne

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da so blizu jedrske elektrarne v Zaporožju, ki je pod nadzorom Rusije, odjeknile močne eksplozije, kar pa v Moskvi zanikajo.

"Včeraj okoli 10. ure po krajevnem času je bilo slišati osem močnih detonacij, zaradi katerih so vibrirala okna pisarn v elektrarni, danes pa jih je bilo slišati še več," je v sporočilu poudaril generalni direktor IAEA-ja Rafael Grossi, ki je pretekli teden obiskal Ukrajino.

Vodja IAEA-ja je vnovič pozval k vzpostavitvi varnega območja okoli jedrske elektrarne, saj po njegovih besedah stalna ekipa IAEA-ja v jedrski elektrarni nenehno poroča o eksplozijah v njeni bližini.

"Že več mesecev pozivam k vzpostavitvi območja jedrske varnosti in zaščite v jedrski elektrarni Zaporožje. Hvaležen sem za močno podporo, ki sem jo prejel od številnih svetovnih voditeljev (...), vendar je potrebno še več. Ne smemo se ustaviti," je Grossi ta teden povedal v Evropskem parlamentu, piše na spletni strani IAEA-ja.

V Moskvi so trditve generalnega direktorja IAEA-ja zavrnili kot neutemeljene. "V tem času je potekal artilerijski spopad, vendar je bil daleč stran. Na ozemlju jedrske elektrarne ali v njeni bližini ni bilo nobenih eksplozij," je poudaril vodja ruskega jedrskega operaterja Rosenergoatom Renat Karčaa in poročilo IAEA-ja označil za provokacijo.

"Tega ne morem opisati drugače kot provokacijo," je dejal. "Preden se takšne informacije objavijo, bi jih bilo treba preveriti in potrditi," je dodal.

Grossi se je pretekli teden mudil v Ukrajini z namenom vzpostavitve začetka misije in stalne navzočnosti strokovnjakov IAEA-ja v vseh jedrskih objektih, vključno s Černobilom, kar mu je po navedbah na spletni strani agencije tudi uspelo.

Jedrska elektrarna v Zaporožju, največja v Evropi, je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa vzbuja strah pred jedrsko nesrečo. IAEA si prizadeva, da bi na območju jedrske elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje za jedrsko nesrečo. Ruske sile medtem v zadnjih mesecih redno obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo po vsej državi.

Putin: V Ukrajini delujejo neonacisti

V Ukrajini delujejo neonacisti, naši vojaki pa se pogumno borijo proti temu zlu, je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izjavil ruski predsednik Vladimir Putin.

"Pozabljanje lekcij iz zgodovine vodi v ponavljanje strašnih tragedij," je dejal ruski predsednik. "To dokazujejo zločini proti civilistom, etnično čiščenje in kazenski ukrepi v organizaciji neonacistov v Ukrajini," je navedel in dodal, da se ruski vojaki "pogumno borijo proti temu zlu".

Od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja lani je Putin vojaško posredovanje ruske vojske večkrat upravičeval z argumentom boja proti neonacizmu v Ukrajini oziroma "denacifikacije" te države. Z neonacisti in "odvisniki od mamil" je tudi neposredno zmerjal ukrajinskega predsednika Zelenskega in njegove sodelavce. Nekajkrat jih je označil tudi za privržence ukrajinskega protisovjetskega borca in nacionalističnega voditelja v drugi svetovni vojni Stepana Bandere.

Ameriške sankcije proti Wagnerju

Ameriška vlada je v četrtek uvedla sankcije proti ruski paravojaški skupini Wagner, ki jo je prejšnji teden označila za transnacionalno kriminalno organizacijo. Sankcije so ZDA uvedle tudi proti kitajskemu podjetju, ki je Wagnerju pomagalo s satelitskimi posnetki Ukrajine.

Ameriško finančno ministrstvo je sankcije uvedlo proti šestim posameznikom in 12 organizacijam. V utemeljitvi odločitve je poudarilo, da so ukrepi potrebni za zmanjšanje zmogljivosti Rusije za vojno proti Ukrajini.

"Kremelj obupno išče orožje in podporo – tudi prek okrutne skupine Wagner – za nadaljevanje svoje nepravične vojne proti Ukrajini," je dejala finančna ministrica Janet Yellen.

Ameriško zunanje ministrstvo pa je uvedlo dodatne sankcije proti tistim, ki po mnenju Washingtona nudijo podporo operacijam skupine Wagner in Rusije v Ukrajini.

Ministrstvo za zunanje zadeve je na seznam uvrstilo pet organizacij in eno osebo, ki so povezani s skupino Wagner in njenim vodjo Jevgenijem Prigožinom. Poleg tega ministrstvo uvršča na seznam devet posameznikov in 14 organizacij.

Med podjetji, za katera veljajo sankcije, je kitajsko podjetje Changsha Tianyi Space Science and Technology Research Institute Co., ki je po navedbah ministrstva za finance skupini Wagner zagotavljalo satelitske posnetke nad Ukrajino.

Kitajska v vojni v Ukrajini izraža podporo Rusiji, vendar ji uradno ne pomaga.

Ministrstvo za finance je uvedlo sankcije tudi proti letalskemu podjetju Kratol s sedežem v Združenih arabskih emiratih, ki je skupini Wagner zagotovilo letala za premeščanje osebja in opreme med Srednjeafriško republiko, Libijo in Malijem.

Bela hiša je v petek sporočila, da ima Wagner v Ukrajini približno 50.000 borcev, med njimi je 80 odstotkov nekdanjih zapornikov.

Budimpešta ne bo podprla sankcij proti ruskemu jedrskemu sektorju

Madžarska ne bo podprla sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki bi bile usmerjene proti ruskemu jedrskemu sektorju, je dejal madžarski premier Viktor Orban in pri tem poudaril, da vlada v Budimpešti ne bo podprla nobenih sankcij, ki bi dodatno povečale inflacijo v državi.

"Za moj uspeh za pogajalsko mizo je zelo pomembno, da je jasno, da s sankcijami nima težav predsednik madžarske vlade, ampak celoten narod, ki je proti njim enoten," je dejal Orban ob govoricah, da EU načrtuje nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki bi vključevale tudi jedrski sektor

Po besedah Orbana Madžarska ne bo podprla nobenih sankcij, ki bi povečale inflacijo.

Decembra je inflacija na Madžarskem znašala 24,5 odstotka, kar je največ v celotni Evropski uniji. Vendar naj bi se po Orbanovih besedah februarja ali marca začela zmanjševati in bi se do konca leta lahko vrnila na enomestno številko.

Vlada v Budimpešti sprejema ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da se Madžarska ne bo vključila v vojno, je še dejal Orban. Če tega ne bi storila, bi nasprotovala volji ljudi, je zatrdil in dodal: "Že od začetka smo trdili, da to ni naša vojna."

Pri napovedi, da bo Madžarska z vetom blokirala sprejem novega svežnja sankcij EU-ja proti Rusiji, se je Orban skliceval na rezultate nedavnega javnega posvetovanja, v katerem je 97 odstotkov vprašanih glasovalo proti njihovi uvedbi. V posvetovanju je glasovalo 1,4 milijona od skupno okoli osem milijonov volilnih upravičencev.

Sedemindvajseterico k uvedbi sankcij proti ruskemu jedrskemu sektorju, zlasti proti ruski državni jedrski agenciji Rosatom, poziva Kijev. Budimpešta sicer v sodelovanju z Rosatomom, ki je bil doslej izvzet iz sankcij, načrtuje gradnjo dveh novih blokov v jedrski elektrarni Paks.

Madžarska vlada je konec lanskega avgusta napovedala, da bodo v sodelovanju z ruskim jedrskim operaterjem Rosatom v jedrski elektrarni Paks začeli graditi dva nova reaktorja, ki bi lahko bila pripravljena na obratovanje do leta 2030.

Jedrska elektrarna Paks zagotavlja 40 odstotkov madžarske oskrbe z električno energijo. Z dodatnima dvema reaktorjema pa naj bi se zmogljivost jedrske elektrarne, ki jo trenutno sestavljajo štirje reaktorji sovjetske izdelave, zgrajeni v 80. letih prejšnjega stoletja, več kot podvojila. Celotna naložba naj bi stala približno 12 milijard evrov, od tega naj bi 80 odstotkov pokrilo rusko posojilo.