Sploh prva prekinitev ognja od začetka ruske agresije februarja lani je formalno stopila v veljavo opoldne po moskovskem času oziroma ob 10. uri po srednjeevropskem času.

"Glede na poziv njegove svetosti, patriarha Kirila, odrejam ministru za obrambo Ruske federacije, naj uvede prekinitev ognja vzdolž celotne bojne linije v Ukrajini od 12. ure na dan 6. januarja do 24. ure na dan 7. januarja letos," je Putinove besede navedla tiskovna služba Kremlja in dodala, da je ruski predsednik k razglasitvi začasnega premirja pozval tudi ukrajinsko stran.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v četrtkovem večernem nagovoru zavrnil Putinov poziv, rekoč, da gre le za poskus začasne ustavitve napredovanja ukrajinske vojske v Donbasu. Po mnenju Zelenskega želi Moskva izkoristiti božič za dobavo opreme, oborožitev in mobilizacijo vojakov bližje ukrajinskim položajem.

Zelenski je izrazil prepričanje, da takšna ravnanja Rusije ne morejo privesti do predčasnega konca vojne. "Kar je potrebno, so državljani Rusije, ki bodo našli pogum za osvoboditev od njihovega sramotnega strahu pred enim človekom v Kremlju, vsaj za 36 ur, vsaj ob božiču," je še dejal predsednik Ukrajine, ki je v preteklem letu že večkrat neposredno nagovoril Ruse in jih pozval k uporu proti oblastem v Moskvi.

Spopadi v Donbasu

Kljub ruski razglasitvi enostranske prekinitve ognja iz Donbasa na vzhodu Ukrajine prihajajo poročila o nadaljevanju obojestranskega obstreljevanja. O neprekinjenem bojevanju iz Bahmuta poročajo novinarji francoske tiskovne agencije AFP.

Poročevalci AFP-ja v Bahmutu so potrdili, da so tudi po formalni razglasitvi prekinitve ognja slišali tako ukrajinsko kot rusko topništvo. To mesto na vzhodu države, ki je trenutno še pod nadzorom ukrajinske vojske, je v zadnjih tednih prizorišče najsrditejših bojev vzdolž frontne črte.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je medtem zatrdil, da ruska stran spoštuje prekinitev ognja, četudi ukrajinska vojska nadaljuje obstreljevanje naseljenih območij in položajev ruskih čet.

O domnevnem ukrajinskem obstreljevanju poročajo tudi proruske separatistične oblasti v mestu Doneck, ki naj bi ga po njihovih navedbah danes zadelo 13 topniških izstrelkov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Borrell: Razglasitev prekinitve ognja ni verodostojna

Na napoved 36-urne prekinitve ognja med pravoslavnim božičem so se kritično odzvali tako v EU-ju kot v ZDA, češ da gre za cinično napoved, če bi zares želel mir, pa bi Putin svoje enote umaknil iz Ukrajine.

Ruska enostranska razglasitev prekinitve ognja v Ukrajini ni verodostojna, pa je izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Kremelj je popolnoma neverodostojen in ta izjava o enostranski prekinitvi ognja ni verodostojna," je v maroški prestolnici Rabat dejal Borrell. Ob tem je spomnil, da je "nezakonito agresijo" na Ukrajino sprožila Rusija.

"Ko agresor govori o prekinitvi ognja, mislim, da je odziv, ki nas vse navdaja, dvom spričo takšne hinavščine," je dodal ter pozval h "konkretnim ukrepom na terenu", vključno s "popolno ustavitvijo vojaških napadov" in umikom ruskih sil z ukrajinskega ozemlja.

"Ker takšnih konkretnih ukrepov ni, se zdi, da je enostranska prekinitev ognja le poskus Rusije, da bi si pridobila čas za prerazporeditev svojih enot in da bi popravila svoj okrnjen mednarodni ugled," je še ocenil Borrell.

To je sicer prvič, da je Rusija uvedla popolno prekinitev ognja v Ukrajini od začetka ofenzive februarja lani. Pred tem je Putina k enostranski prekinitvi ognja med pravoslavnim praznikom v četrtek že pozval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je nato pozneje po telefonu pogovarjal tudi z Zelenskim.

Antonov Washington obtožuje, da si ne želi konca vojne

Medtem pa je ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov Washington obtožil, da ne želi politične rešitve konflikta v Ukrajini, temveč si prizadeva za zavlačevanje vojne, potem ko je Bela hiša napovedala, da bodo ZDA Ukrajini dobavile oklepna vozila bradley. Za podobno potezo sta se pred kratkim odločili tudi Nemčija in Francija.

Vsi nedavni ukrepi ZDA neposredno kažejo, da si Washington ne želi politične rešitve v Ukrajini, je dejal Antonov. "Nobenega dvoma ni, kdo je odgovoren za podaljševanje konflikta," je dodal in poudaril, da orožje, ki ga bosta Nemčija in ZDA dobavili Ukrajini, ni obrambne narave.

Odziv ruskega veleposlanika je sledil kmalu po tem, ko so ZDA in Nemčija v četrtek napovedale, da bosta ukrajinski strani zagotovili močno oborožena bojna vozila. Washington bo Kijevu dobavil 50 vozil bradley, medtem ko bo Berlin v prvih treh mesecih leta ukrajinskim silam poslal predvidoma 40 vozil marder.

Kot je bilo napovedano v četrtek, bosta obe državi ukrajinskim silam omogočili tudi usposabljanje za uporabo omenjenih vozil. Za marderje se bodo ukrajinski vojaki usposabljali v Nemčiji, kar bo trajalo predvidoma okoli osem tednov. Za zdaj ni znano, kje in kako dolgo bo potekalo usposabljanje omenjenega vozila.

ZDA napovedale novo vojaško pomoč Ukrajini

ZDA so napovedale dodatno vojaško pomoč Ukrajini v vrednosti tri milijarde dolarjev. Iz Bele hiše so sporočili, da pomoč vključuje pehotna bojna vozila Bradley, vozila MRAP in druge transporterje za prevoz osebja ter samovozne havbice.

Washington in Berlin sta v četrtek napovedala, da bosta zagotovila oklepna vozila Bradley iz ZDA in Marder iz Nemčije, kar je Rusija takoj kritizirala, vendar podrobnosti nista navedla.
Berlin je v petek sporočil, da bo Ukrajini v nekaj tednih poslal približno 40 vozil Marder in da bo usposabljanje z njimi potekalo v Nemčiji.

Vozila Bradley so običajno oborožena s 25-milimetrskim avtomatskim topom, 7,62-milimetrskim mitraljezom in protitankovskimi raketami.

Zunanji minister ZDA Antony Blinken je sporočil, da bo nekaj manj kot 700 milijonov dolarjev namenjenih tudi evropskim zaveznicam, prizadetim zaradi vojne v Ukrajini.

Ameriško-nemška napoved o oklepnih vozilih je prišla, potem ko je Francija obljubila, da bo dostavila svoje lahke tanke AMX-10 RC.

Nemčija pošilja v Kijev sistem patriot

Poleg tega bo Nemčija Ukrajini dobavila še protiraketni sistem patriot, ki so ga Kijevu pretekli mesec obljubile tudi ZDA. Poteza obeh držav sledi sredni odločitvi Pariza, da Kijevu zagotovi izvidniška vozila AMX-10 RC oziroma tako imenovane lahke tanke. Pred tem namreč še nobena zahodna država od začetka vojne Ukrajini ni dobavila tankov.

"Skupaj s sistemom Iris-T in prej dobavljenimi protiletalskimi vozili gepard Nemčija pomembno prispeva k temu, da bodo vse ruske rakete prestrežene," je v odzivu na odločitev Nemčije tvitnil Zelenski.

V svojem rednem nagovoru je nato napovedal, da bo več informacij o nemški dobavi znanih danes, ko bo govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Obenem se je za pomoč v obliki oklepnih vozil zahvalil tudi predsedniku ZDA Joeju Bidnu. Celotni sveženj vojaške pomoči, v okviru katerega bodo ZDA Ukrajini dostavile vozila bradley, naj bi bil vreden okoli 2,8 milijarde ameriških dolarjev.