"Danes so ministri dosegli politični dogovor o pristopu s tremi stebri za dobave in skupno naročanje streliva za Ukrajino," je na Twitterju ob robu skupnega zasedanja obrambnih in zunanjih ministrov zapisalo švedsko predsedstvo Svetu EU-ja.

Kot je na Twitterju zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-a Josep Borrell, se je 18 držav pridružilo projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil.
"Delamo ključni korak k izpolnitvi naših obljub, da bomo Ukrajini dobavili več topniškega streliva," je poudaril. Poleg 17 članic EU-ja se je pridružila tudi Norveška.

Glavni izvršni direktor agencije EDA Jiri Šedivy pa je današnjo odločitev označil kot "pomemben trenutek v podpori EU Ukrajini in evropskemu obrambnemu sodelovanju". "Danes imamo okvir za izvedbo - zdaj je na državah članicah, da ga uporabijo, in na industriji, da se lahko odzove," je še dejal.

Med 17 članicami EU, ki so ob Norveški podprle dogovor, so Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Estonija, Finska, Francija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Švedska. Slovenije ni med njimi. Kmalu se jih bo pridružilo še več, ki zaradi potrebnih postopkov danes niso mogle podpisati projekta, tako da bo število držav na koncu preseglo 20, je kasneje na novinarski konferenci povedal Borrell.

Po besedah slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca se bo tudi Slovenija v kratkem pridružila skupnemu naročanju streliva.
"Slovenija bo ta podpis opravila v kratkem, ko opravi vse postopke, ki so v takšnih primerih običajni," je o sodelovanju Slovenije pri skupnem naročanju streliva za Ukrajino povedal Šarec in pojasnil, da Slovenija ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.

"Zavedamo se, da bo streliva slej ko prej zmanjkalo, in zato je ta sklad izjemno pomemben in ta dogovor izjemno pomemben," je povedal. Dogovor bo omogočil, da bo proizvodnja streliva v državah, kjer ga proizvajajo, potekala, kar pa bo omogočilo pomoč Ukrajini. Slovenija kapacitet za proizvodnjo streliva nima, je dodal Šarec.

Slovenija je sicer doslej Ukrajini že dobavila nekaj streliva, je še povedal obrambni minister.

Milijon izstrelkov za ukrajinske sile

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zapisal, da v Ukrajino prihaja dodaten milijon izstrelkov iz Evrope.

Načrt predvideva, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave topniškega streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav. Še milijardo evrov pa bodo v skladu z načrtom namenili za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Tretji steber bo medtem namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Sorodna novica Borrell: Dobave streliva Ukrajini v prihodnjih tednih iz zalog evropskih vojsk

Danes potrjeni politični dogovor ministrov, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA), predvideva, da bo Svet EU-ja članice pozval, da še pred 30. septembrom letos od evropske obrambne industrije in Norveške skupaj naročijo topniške izstrelke kalibra 155 milimetrov in tudi rakete, če bo Kijev zanje zaprosil.

Svet naj bi Evropsko komisijo ob tem pozval, naj pripravi konkretne predloge za okrepitev proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, zagotavljanje varnih dobavnih verig in učinkovitih postopkov naročanja ter spodbujanje naložb, tudi prek evropskega proračuna.

Članice se glede na doseženi politični dogovor obenem strinjajo, da se preuči možnost nadaljnjega zvišanja zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta za 3,5 milijarde evrov. Ravno pretekli teden so sicer to mejo zvišali za dve milijardi na nekaj manj kot osem milijard evrov za obdobje do leta 2027.

V Kijevu so že pozdravili današnji dogovor članic EU-ja. "To je zelo močan korak k zagotavljanju evropske varnosti," je na Twitterju zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Evropski mirovni instrument je bil ustanovljen marca 2021, da bi Evropski uniji omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem za prizadevanje po okrepitvi njene mednarodne vloge. Poleg Ukrajine je EU v okviru mirovnega instrumenta, ki ni del evropskega proračuna, doslej podprl tudi druge države, med njimi Gruzijo, Moldavijo, BiH, Mali in Somalijo.

O zvišanju zgornje meje bodo predvidoma na zasedanju konec tedna razpravljali voditelji držav članic, ki imajo na dnevnem redu tudi nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. O tem so govorili že na februarskem izrednem zasedanju, ki se ga je v živo udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter jih pozval k nadaljnjim dobavam orožja in streliva.