"Pomembno je, da ne bo šlo vse v skladu s Putinovim načrtom. Putin si namreč nadvse prizadeva, da bi se o vseh stvareh dvostransko dogovoril z ZDA," je dodal Zelenski. "Ukrajina kot neodvisna država preprosto ne more sprejeti nobenih dogovorov, v katere ne bi bila vključena."

Zelenski je še dejal, da se želi Ukrajina z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti ruskega predsednika Vladimirja Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo. "Srečanja med Ukrajino in Ameriko so za nas prednostna naloga. In šele po takšnih srečanjih, ko bo izdelan načrt, kako ustaviti Putina, mislim, da je pošteno govoriti z Rusi," je dodal.

Prepričan je, da Ukrajina za ameriškega predsednika Donalda Trumpa ostaja prednostna naloga. Hkrati je priznal, da "ni bilo prijetno", da je Trump po telefonu najprej opravil pogovor s Putinom, šele nato pa z njim. Pri tem je dodal, da je ameriški predsednik želel govoriti z obema voditeljema hkrati.

S temi besedami se je Zelenski odzval na sredni telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je nato o tem obvestil tudi Zelenskega. Pozneje na novinarski konferenci pa se Trump ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Tudi Evropa mora imeti svoje mesto

Zelenski je ob tem še dejal, da bi morala tudi Evropa imeti pomembno vlogo za pogajalsko mizo.

Da morata biti v mirovna pogajanja o Ukrajini vključena tako Kijev kot Evropa, so opozorili tudi zunanji ministri več evropskih držav. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je poudarila, da sta neodvisnost in ozemeljska celovitost Ukrajine brezpogojni.

Na Evropski komisiji so sicer povedali, da niso bili obveščeni o srednem telefonskem pogovoru predsednikov ZDA in Rusije.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je zavrnil možnost vsiljenega miru Ukrajini. "Ni še jasno, pod kakšnimi pogoji bo Ukrajina pripravljena sprejeti mirovni sporazum," je Scholz dejal za Politico in izrazil obžalovanje, da so ZDA popustile Rusiji že pred začetkom pogajanj. "Naslednja naloga je zagotoviti, da ne bo vsiljenega miru Ukrajini," je dejal.

Kremelj za čimprejšnje srečanje Trumpa in Putina

Iz Kremlja pa so medtem sporočili, da si čim prej želijo srečanje med Trumpom in Putinom. "Vsekakor je treba takšno srečanje organizirati čim prej, voditelja se imata o marsičem pogovoriti," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Trump je po pogovoru s Putinom dejal, da pričakuje, da se bosta s Putinom sešla v Savdski Arabiji v "ne tako oddaljeni prihodnosti".

Moskva želi razpravljati tudi o varnosti na evropski celini in varnostnih pomislekih Rusije, je še dejal Peskov, pri čemer naj bi namigoval na ruske skrbi glede širitve Nata. Rusija širitev Nata na svoje meje obravnava kot eksistenčno grožnjo in je pred začetkom invazije na Ukrajino februarja 2022 od Zahoda zahtevala, da se zavezništvo vrne na svoje meje iz leta 1997, kar bi izključilo baltske države in Poljsko.

Ruska tiskovna agencija RIA pa je poročala, da bi se lahko Putin in Trump pred pogovori na štiri oči znova lahko pogovarjala po telefonu. Tudi Peskov ni izključil te možnosti. Dodal je, da bi se lahko voditelja srečala tudi šele čez nekaj mesecev. "Za zdaj ni bilo nobenih odločitev, ne na delovni ne na najvišji ravni. Seveda bo za pripravo takšnega srečanja potreben čas. Lahko gre za tedne, lahko za mesec, lahko za več mesecev," je dejal.

Peskov: Ukrajina bo "tako ali drugače" sodelovala v pogajanjih

Peskov je še dejal, da bo "Ukrajina seveda, na tak ali drugačen način, sodelovala v pogajanjih". "Obstajala bosta tako dvostranski rusko-ameriški dialog kot tudi dialog, ki bo seveda povezan s sodelovanjem Ukrajine," je v pogovoru za rusko državno televizijo povedal Peskov. Pri tem sicer ni pojasnil, ali bo prišlo do neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.

Pogovore med Washingtonom in Moskvo o Ukrajini je pozdravila tudi Kitajska.

Trump: Ukrajina bo imela mesto za pogajalsko mizo

Zvečer se je nato oglasil še ameriški predsednik Donald Trump in dejal, da bo Ukrajina "imela sedež" za mizo na vseh mirovnih pogajanjih z Rusijo o koncu vojne. Trump je znova zatrdil, da se mora vojna v Ukrajini končati in da verjamu Putinu, da želi končati vojno.

Trump je še dejal, da si želi, da se Rusija vrne v skupino držav G7. Po njegovem je bilo narobe, da so jo iz te skupine izključili. Sponimo, to se je zgodilo potem, ko si je Rusija leta 2014 nezakonito priključila Krim.

Ukrajina izgubila nadzor nad dvema tretjinama ozemlja v Kursku

Ukrajinska vojska je priznala, da ima trenutno v rokah le še okoli tretjino ozemlja v ruski regiji Kursk, ki ga je zasedla lani kmalu po nepričakovani čezmejni ofenzivi.

"Danes imamo svoje varnostno območje na ozemlju Ruske federacije ob meji z Ukrajino, ki obsega približno 500 kvadratnih kilometrov," je na družbenih omrežjih zapisal vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Sirski. Pred tem je sicer Kijev trdil, da v Kursku nadzira okoli 1400 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Ukrajinske sile so avgusta lani sprožile nepričakovano čezmejno ofenzivo na ruskem ozemlju in prevzele nadzor nad deli ozemlja v Kursku v upanju, da bodo ključnega pomena za kakršen koli prihodnji dogovor za končanje vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nato v torkovem intervjuju za britanski časnik The Guardian dejal, da je Ukrajina pripravljena Rusiji odstopiti zasedeno ozemlje v Kursku, če bo Trumpu uspelo začeti mirovna pogajanja za končanje vojne. Rusija je sicer možnost menjave zasedenih ozemelj z Ukrajino kot del morebitnega mirovnega dogovora že zavrnila.

Zelenski s sankcijami proti nekdanjemu predsedniku Porošenku

Zelenski je nekdanjemu predsedniku Ukrajine Petru Porošenku prepovedal izhod iz države in mu onemogočil dostop do premoženja. Dejal je, da Ukrajina sankcionira vse, ki ogrožajo nacionalno varnosti in pomagajo Rusiji.

"Branimo našo državo in znova vzpostavljamo pravico: vsi, ki so uničili ukrajinsko nacionalno varnost in pomagali Rusiji, morajo odgovarjati," je dejal ukrajinski predsednik ob napovedi novih sankcij proti več nekdanjim uradnikom in poslovnežem.

"Milijarde, ki so jih zaslužili s tem, da so dejansko prodajali Ukrajino, ukrajinske interese in ukrajinsko varnost, je treba zaseči in jih uporabiti za zaščito Ukrajine in Ukrajincev," je dodal Zelenski.

Člani Porošenkove opozicijske stranke Solidarnost so po objavi sankcij zasedli govorniški oder v parlamentu in vzklikali "sramota" ter razobesili plakate, na katerih je med drugim pisalo Ne politični represiji in Ne diktaturi. Porošenko je ukrepe označil za "protiustavne" in "politično motivirane".

Porošenko, ki je Ukrajino vodil med letoma 2014 in 2019, velja za glavnega političnega tekmeca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in za enega od najbogatejših Ukrajincev. Državo je vodil po tem, ko so maja 2014 proruski separatisti v Donecku in Lugansku po mednarodno nepriznanih referendumih razglasili svoji republiki, ki ju je priznala le Rusija.