"Ljudje so na poti v Rusijo, ko to govorimo," je dejal Trump in izrazil upanje, da bo Rusija privolila v premirje. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo Rusija prekinitev ognja zavrnila, je Trump omenil možnost finančnih sankcij, ki bi bile za Rusijo uničujoče. "Tega ne želim, ker želim mir," je zagotovil.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je pred tem napovedal, da bodo ZDA danes stopile v stik s Kremljem in predstavile predlog, ki so ga z ukrajinsko delegacijo sprejeli v Savdski Arabiji.

Izrazil je upanje, da bodo od Rusije dobili pozitiven odgovor, in poudaril, da "ni vojaške rešitve za ta konflikt".

Washington odločno poziva Rusijo, naj konča vse sovražnosti, je dejal Rubio novinarjem na letališču Shannon na Irskem, kjer se je ustavil na poti iz Savdske Arabije proti ZDA. Pri tem je dejal, da bodo v pogovore morali biti vključeni tudi evropski zavezniki. "Mislim, da bodo morali sodelovati," je dejal.

Ukrajina je pripravljena ustaviti "vse dejavnosti na bojišču" v zameno za določene ruske ukrepe, je po poročanju BBC-ja dejal Rubio in dodal, da želi Kijev tudi dolgoročno varnost in zagotovilo, da se sovražnosti ne ponovijo.

ZDA pričakujejo, da bo Rusija med pogajanji sprožila vprašanje evropskih sankcij in zamrznjenih sredstev, je še dejal in dodal, da bodo verjetno del pogovorov tudi varnostne obljube Evropejcev Ukrajini.

Združene države so medtem obnovile vojaško pomoč in izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino, potem ko so jih prej začasno ukinile, napovedale so začetek dvostranskih pogovorov z Rusijo.

Kremelj pričakuje podrobnejše informacije

Moskva predloga iz Džide ne bo komentirala, dokler ne bodo znane vse njegove podrobnosti, je o dogovoru o 30-dnevnem premirju, ki sta ga v torek dosegli ameriška in ukrajinska delegacija, dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"V prihodnjih dneh imamo načrtovane stike z Američani in računamo na to, da bomo pridobili popolne informacije," je na novinarski konferenci v Moskvi dejal Peskov.

Kot je napovedal, naj bi se v kratkem po telefonu slišala predsednika Rusije in ZDA Vladimir Putin in Donald Trump. "Telefonski klic na najvišji ravni" med Trumpom in Putinom je mogoč v "precej kratkem času", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal tiskovni predstavnik Kremlja.

Odposlanec Bele hiše za Bližnji vzhod Steve Witkoff naj bi ta teden odpotoval v Moskvo na srečanje s Putinom, a Kremelj tega še ni potrdil, poroča Guardian.

Zelenski upa na "odločne ukrepe"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem dejal, da Ukrajina upa na "odločne ukrepe", če bo Rusija ameriški predlog 30-dnevne prekinitve ognja zavrnila. V Kijevu upajo tudi na dodatne ukrepe, ki bi "krepili Ukrajino", poroča Guardian.

Vir iz Rusije: Putin je v močnem položaju

Ni jasno, ali je Putin pripravljen sprejeti prekinitev ognja v obliki trenutnega predloga. Guardian piše, da opazovalci menijo, da si bo Rusija verjetno bodisi prizadevala prevzeti nadzor nad celotnim Kurskom bodisi bo od Ukrajine zahtevala umik s tega območja, preden se bo spustila v pogovore o prekinitvi ognja.

Visoki uradnik iz Rusije je pred tem za Reuters dejal, da bi morala Rusija določiti pogoje morebitne prekinitve ognja in prejeti nekakšna jamstva. "Putin bo v sedanji obliki težko privolil v to," je dejal vir, ki je želel ostati anonimen. "Putin je v močnem položaju, ker Rusija napreduje."

Rusija nadzoruje malo manj kot petino ozemlja Ukrajine, približno 113.000 kvadratnih kilometrov, na bojišču pa že več mesecev napreduje.

Avgusta je Ukrajina kot pogajalsko orodje zavzela nekaj ozemlja v Kurski oblasti na zahodu Rusije, vendar je njen položaj tam oslabel. Kremelj je včeraj sporočil, da so ruski vojaki dosegli "velike uspehe", ruski vojaški blogerji pa so poročali, da je ruska vojska napredovala v predmestje mesta Sudža.

Nekateri ruski predstavniki v Moskvi so izrazili skeptičnost glede možnosti za prekinitev ognja. Pravijo, da Moskva ni pripravljena zaustaviti spopadov, saj ruske sile napredujejo v Kursku.

Putin je letos dejal, da ne bi smelo priti do "kratkega premirja" oziroma "nekakšnega predaha za regrupiranje sil in ponovno oborožitev z namenom poznejšega nadaljevanja konflikta". Po Putinovih besedah bi morali namesto tega doseči "dolgoročnejši mir".

Ob tem je predsednik Rusije postavil maksimalistične zahteve za konec vojne. Te vključujejo ukrajinsko opustitev zahteve po članstvu v Natu, delno demilitarizacijo Ukrajine in prepustitev polnega nadzora nad štirimi ukrajinskimi oblastmi, ki si jih je Rusija priključila leta 2022.

Ukrajinski veleposlanik: Ukrajina ni ovira na poti do miru

Ukrajina želi vojno končati čim prej, je po torkovi sklenitvi dogovora med ZDA in Ukrajino o predlogu 30-dnevne prekinitve ognja med Kijevom in Moskvo navedel ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Petro Bešta.

Kot je v izjavi, ki so jo posredovali z ukrajinskega veleposlaništva, navedel Bešta, je Ukrajina naredila moder in strateški korak, ko je izrazila pripravljenost sprejeti predlog ZDA o začasni 30-dnevni prekinitvi ognja.

Ponovil je stališče Kijeva, da želi končati vojno čim prej. "Ukrajina ni ovira na poti do miru, ampak partnerica pri njegovi ponovni vzpostavitvi," je navedel. "Zdaj je na potezi Rusija. Prekinitev ognja bo začela delovati le, če jo bo Rusija sprejela in hkrati izvajala," je poudaril in dodal, da bo vsemu svetu jasno, kdo hoče mir in kdo ne.

Kot pomemben rezultat pogovorov je navedel tudi ameriško obnovitev izmenjave obveščevalnih podatkov in vojaške pomoči in dodal, da je Ukrajina ZDA za to odločitev hvaležna.

Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da skupna izjava ameriške in ukrajinske delegacije jasno navaja, da morajo biti evropski partnerji vključeni v mirovni proces – za ukrajinsko stran je bilo pomembno, da je to vključeno.

Ukrajina si od samega začetka vojne prizadeva za mir, želimo storiti vse, da ga dosežemo čim prej in da bo mir trajen, je poudaril. Pomembni bodo tudi ukrepi za krepitev zaupanja, če se bo prekinitev ognja začela: izpustitev vojnih ujetnikov in zapornikov – tako vojaških kot civilnih – ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno odpeljani v Rusijo, je sklenil veleposlanik.