Ameriški mediji so v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov sporočali, da je ameriški predsednik Joe Biden dal zeleno luč za uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji. Televizija CNN poroča, da je Biden dovoljenje za predajo omenjenih raketnih sistemov dal že februarja letos, vendar le za uporabo na ruske položaje v Ukrajini, ki je prve sisteme dobila aprila letos. Bidnova vlada je več mesecev razpravljala o tem in mnenja niso bila enotna, med drugim zato, ker ena sama raketa stane od skoraj milijon do dva milijona dolarjev, poleg tega pa naj bi bile zaloge omejene. Koliko takšnih raket ima Ukrajina, ni znano.

Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden za napotitev raketnih sistemov ATACMS v Ukrajino zdaj odločil, ker želi Ukrajini pomagati, da obdrži osvojeno ozemlje v ruski regiji Kursk, kar lahko kasneje uporabi kot vzvod v pogajanjih.

Priprave na rusko ofenzivo v Kursku?

Rusija je po ameriških trditvah v regiji Kursk namreč nakopičila skoraj 50.000 vojakov z željo, da si povrne ozemlje, ki ji ga je Ukrajina z nepričakovano ofenzivo vzela avgusta. V Kursku naj bi bilo tudi 10.000 vojakov iz Severne Koreje.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi ruske in severnokorejske sile v Kursku v prihodnjih dneh nameravale izvesti ofenzivo, s katero bi skušale ukrajinske vojake prisiliti k umiku za mejno črto.

Zelenski: Rakete bodo govorile same zase

Ukrajina naj bi rakete ATACMS, ki imajo doseg do 300 kilometrov, in dovoljenje za njihovo uporabo, želela že od začetka ruske invazije, vendar pa Biden prvi dve leti o tem ni hotel niti slišati. Na zadnje poročanje medijev pa se je Zelenski odzval posredno. "Danes se v medijih veliko govori o tem, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe. Besede ne ustvarjajo zadetkov. Takšne stvari ne potrebujejo napovedi. Rakete bodo govorile same zase," je v nedeljo objavil na mediju Telegram.

Sergij Kuzan, presednik ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje, je za BBC dejal, da je Bidnova odločitev za Ukrajino "zelo pomembna". "Ne gre za nekaj, kar bo spremenilo potek vojne, nedvomno pa bo naše sile spravilo v enakovrednejši položaj," je dejal.

Vojna v Ukrajini bo sicer jutri potekala že tisoči dan.

Še brez odziva Putina in Trumpa

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je večkrat opozoril zahodne države, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje, če jo Ukrajina napade s konvencionalnimi raketami in da bi uporaba ameriškega orožja v Rusiji pomenila neposredno vključitev zveze Nato v ukrajinsko vojno, se na poročanje ameriških medijev še ni odzval. Prav tako za zdaj še molči novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki je med predvolilno kampanjo večkrat zatrdil, da bo po hitrem postopku končal vojno v Ukrajini.

ZDA so največje dobaviteljice orožja Ukrajini. Od začetka vojne do konca letošnjega junija so dobavile ali se zavezale, da bodo poslale orožje in opremo v vrednosti 52,6 milijarde evrov.

Molčijo tudi v Londonu in Parizu, kjer bi utegnili zaradi odločitve ZDA tudi sami dati Kijevu dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega Storm Shadow na ozemlju Rusije.

"Tveganje za začetek tretje svetovne vojne"

Za zdaj so se oglasili le nekateri ruski poslanci. Poslanka Marija Butina je izjavila, da administracija Joeja Bidna "tvega začetek tretje svetovne vojne", če bo res dovolila Kijevu, da za napade globoko na rusko ozemlje uporabi ameriško orožje. "Bidnova administracija skuša zdaj, ko je še na oblasti, razmere zaostriti do skrajnosti. Resnično upam, da bo Donald Trump preklical to odločitev, saj pomeni resno tveganje za začetek tretje svetovne vojne, kar pa ni v interesu nikogar," je dejala.

V napadu v Sumiju najmanj 11 žrtev

Domnevna odobritev uporabe ameriškega orožja na ruskem ozemlju prihaja v času, ko je Ukrajina vnovič tarča obsežnih ruskih napadov. Moskva je konec tedna z več kot 200 raketami in brezpilotnimi letalniki napadla energetsko infrastrukturo po vsej državi, pri tem je v mestu Sumi umrlo najmanj enajst ljudi, še najmanj 89 je ranjenih. Župan Sumija Artem Kobzar je v posnetku, objavljenem na omrežju Telegram, sporočil, da je bil v napadu uničen devetnadstropni blok. Reševalci so ponoči v ruševinah iskali preživele in morebitne nove žrtve. Kasneje je odjeknilo še več eksplozij in v celotnem mestu je prišlo do izpada električne energije.

Moskva je od oktobra močno povečala intenzivnost napadov z brezpilotniki na Ukrajino, saj jih je od takrat po trditvah ukrajinskih sil sprožila več kot 2000.

Po trditvah ruskih sil pa so ponoči ruski sistemi protizračne obrambe sestrelili 59 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, največ nad Brjansko oblastjo, dva pa tudi nad moskovsko.