Po podatkih generalštaba ukrajinskih sil so bila napadena skladišča in tovarne v več ruskih regijah, nekateri cilji so bili od meje oddaljeni kar 1100 kilometrov. Viri v ukrajinski varnostni službi SBU so za BBC povedali, da je bil val napadov boleč udarec za rusko vojsko.
V napadu na tovarno streliva v ruski Brjanski oblasti je zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila šest ameriških raket atacms in osem britanskih raket storm shadow.
Tudi guverner regije Aleksander Bogomaz je potrdil raketni napad in dodal, da ta ni terjal žrtev. Ruski novičarski kanal Mash Telegram je medtem poročal o treh ranjenih in padajočih ostankih raket pri dveh tovarnah v Brjansku.
Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je zadela tovarno, v kateri so izdelovali strelivo za topniške in raketne sisteme. Pri tem ni navedla, ali je tovarno napadla z brezpilotnimi letalniki ali raketami.
V nizu ukrajinskih nočnih napadov z brezpilotnimi letalniki so bili med drugim poškodovani še objekt za skladiščenje utekočinjenega plina v avtonomni republiki Tatarstan ter industrijska objekta v Saratovski oblasti. Žrtev ni bilo. Po navedbah lokalnih medijev je brezpilotnik zadel objekt pri kemični tovarni v bližini Kazana.
Dva industrijska objekta sta bila poškodovana v Engelsu in Saratovu, več kot 600 kilometrov južno od Kazana, je sporočil guverner Saratovske oblasti Roman Busargin. Po njegovih besedah sta bila objekta tarča obsežnega napada, v enem od njih je izbruhnil požar.
Engels se je na udaru ukrajinskih brezpilotnih letalnikov znašel drugič v manj kot enem tednu. Preteklo sredo je Ukrajina napadla tamkajšnje skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. V boju z ognjem, ki je izbruhnil, naj bi umrla dva gasilca. Domnevno je bil isti objekt tarča tudi v torek.
Tarča ukrajinskih napadov so bile tudi druge ruske oblasti. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je v Tuli zračna obramba sestrelila 16 brezpilotnikov, nad Orjolsko oblastjo 17, 14 jih je "nevtralizirala" v Rostovski oblasti, neznano število jih je uničila nad Voroneško oblastjo, ki meji na Ukrajino. Oblasti poročajo le o manjši gmotni škodi.
Ukrajina v zadnjem času krepi napade na rusko energetsko infrastrukturo. Kot je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi, je napadla tudi infrastrukturo plinovoda Turški tok v Krasnodarskem okraju, po katerem se ruski plin skozi Turčijo pretaka v Evropo.
Rusija medtem že skoraj od samega začetka vojne redno napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Moskva je že večkrat obsodila uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji in zagrozila s povračilnimi ukrepi. Kot odziv na tovrstne napade je novembra proti Ukrajini prvič izstrelila balistično raketo nove generacije, poimenovano orešnik.
Patrušev ne izključuje prenehanja obstoja Ukrajine
Nekdanji sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev je medtem v pogovoru za ruski časopis Komsomolska Pravda izjavil, da sta tako Ukrajina kot Moldavija v krizi zaradi njihove protiruske politike.
Glede Ukrajine ni izključil, da bi še letos lahko prenehala obstajati. Tudi v primeru Moldavije se mu zdi verjetno, da bi lahko postala del druge države ali pa prenehala obstajati.
Prepričan je, da bo Rusija morebitni mirovni dogovor z Ukrajino sprejela le, če bo obdržala ukrajinske Lugansko in Doneško oblast, Zaporožje ter Hersonsko oblast, pa tudi polotok Krim. Meni tudi, da bi se o miru v Ukrajini morale pogovarjati le ZDA in Rusija, brez sodelovanja drugih zahodnih držav.
Lavrov: Rusija pripravljena proučiti Trumpove ideje za mir v Ukrajini
Rusija je pripravljena proučiti ideje novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, pa je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Lavrov je dodal, da je Moskva prav tako pripravljena razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, a bo tudi sama potrebovala zagotovila, zlasti glede varnosti njenih zahodnih meja.
"Ko bo Trump postal predsednik in bo uradno izrazil svoje stališče glede Ukrajine, ga bomo seveda proučili," je na novinarski konferenci dejal Lavrov. Ob tem je pozdravil to, da Trumpova ekipa vse pogosteje govori o "realnih razmerah na terenu".
Pri tem je spomnil na izjave Trumpovega prihodnjega svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza, ki je v nedeljo povedal, da se mora vojna v Ukrajini končati z diplomacijo. "Mislim, da ni realno reči, da bomo vsakega Rusa izgnali z vsakega centimetra ukrajinskih tal, celo s Krima," je dodal Waltz.
Rusija je po besedah Lavrova pripravljena razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, a bo tudi sama potrebovala zagotovila, zlasti glede varnosti njenih zahodnih meja. "Grožnje na naših zahodnih mejah je treba odpraviti. Verjetno jih je mogoče odpraviti le v okviru širših dogovorov za državo, ki se zdaj imenuje Ukrajina," je dejal.
Ponovil je, da se je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen sestati s Trumpom, a da Moskva predloga za srečanje od Washingtona še ni prejela.
Prav tako je obsodil nedavni napad z letalniki na infrastrukturo plinovoda Turški tok, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo. Za napadom po njegovem mnenju stojijo Ukrajina in ZDA. ZDA je obtožil, da skuša prek ukrajinskih napadov prekiniti pretok ruskega plina po Turškem toku.
Ob ameriških sankcijah proti ruskemu energetskemu sektorju pa je dejal, da je Moskva v stiku s srbskimi partnerji glede usode srbske naftne družbe Naftna industrija Srbije (NIS).
ZDA so namreč v petek uvedle obsežne sankcije proti ruskemu energetskemu sektorju. Tarče so bili naftni podjetji Gazprom Neft in Surgutneftegas, več njunih hčerinskih družb, tudi NIS, ter 183 ruskih tankerjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje