Rusija naj bi sestrelila pet od šestih raket, ki jih je izstrelila Ukrajina. Šlo naj bi za ameriške rakete ATACMS. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Rusija naj bi sestrelila pet od šestih raket, ki jih je izstrelila Ukrajina. Šlo naj bi za ameriške rakete ATACMS. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

Ob 1.25 po srednjeevropskem času je Kijev po navedbah Moskve s šestimi balističnimi raketami napadel objekt v Brjanski oblasti. "Po potrjenih informacijah so bile uporabljene ameriške taktične rakete ATACMS," je po poročanju ruskih medijev sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Pojasnilo je, da je zračna obramba sestrelila pet raket, medtem ko so delci šeste rakete padli na vojaški objekt in povzročili manjši požar. "Ni bilo žrtev ali škode," je še dodalo ministrstvo.

Tudi ukrajinski mediji poročajo o napadu na Brjansk z raketami ATACMS, medtem ko v Kijevu tovrstnega napada še niso potrdili, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da je napadla skladišče streliva v Brjansku, vendar vrste orožja, ki ga je uporabila v napadu, ni navedla. Ukrajinski medij RBK-Ukrajina pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da so bile v napadu uporabljene rakete ATACMS, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Uporabo raket sta kasneje potrdila tudi uradni ukrajinski vir in ameriški uradnik, navaja Reuters.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novinarski konferenci na vprašanje o uporabi raket tega ni niti zanikal niti potrdil. Poudaril pa je, da ima Ukrajina na voljo rakete dolgega dosega ATACMS in da jih bo uporabila.

Ukrajina je sodelovala z vsemi partnerji, da bi pridobila njihovo podporo za napade z raketami dolgega dosega, je dejal Zelenski. Pri tem je vnovič pozval Nemčijo, kjer kancler Olaf Scholz nasprotuje pošiljanju raket dolgega dosega taurus Ukrajini, da podpre zmogljivosti Kijeva za napade z raketami dolgega dosega po ruskih izjavah o jedrskem orožju.

To bi bil lahko prvi ukrajinski napad na rusko ozemlje z raketami ATACMS z dometom do 300 kilometrov. Ukrajini je zeleno luč za uporabo raket za napade na vojaške cilje v Rusiji pred dnevi dal predsednik ZDA Joe Biden. Kremelj je Bidna obtožil, da s tem dodatno zaostruje napetosti, rusko zunanje ministrstvo pa je obljubilo, da se bo Moskva na ukrajinsko uporabo raket ustrezno odzvala.

Ukrajina po navedbah Moskve izstrelila rakete dolgega dosega

Lavrov: Rusija bo storila vse, da se izogne jedrski vojni

Ukrajinski napad na Brjansk z ameriškimi raketami dolgega dosega ATACMS je jasen znak, da si Zahod želi konflikt zaostriti, je na zasedanju skupine G20 v Riu de Janeiru izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Napad po njegovem mnenju pomeni novo fazo vojne Zahoda proti Rusiji, nanj pa se bo Moskva ustrezno odzvala.

"Brez Američanov je nemogoče uporabiti te visokotehnološke rakete, kot je Putin že večkrat dejal," je povedal Lavrov. Spomnil je na novo rusko jedrsko doktrino in dodal, da bo Moskva storila vse, da se izogne jedrski vojni. Lavrov je še dejal, da bo jedrsko orožje delovalo kot odvračilni dejavnik pred jedrsko vojno.

Lavrov je prav tako obtožil Washington, da Kijevu pomaga pri upravljanju raket, in obljubil, da se bo Moskva na napad z raketami ATACMS ustrezno odzvala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Denis Mancevič: Bidnova odločitev ne bo spremenila poteka vojne v Ukrajini

Putin podpisal odlok o jedrskem orožju

Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Tako je odločil, potem ko naj bi ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je bila razširitev pravil za uporabo jedrskega orožja nujen odziv na grožnje Zahoda. "Naša načela je bilo treba uskladiti s trenutnimi razmerami," je še dodal.

Putin je med rusko invazijo v Ukrajini večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja, že septembra pa je predlagal razširitev pravil o uporabi jedrskega orožja, po katerih bi Rusija lahko vsak napad nejedrske države, ki jo podpira jedrska sila, obravnavala kot skupni napad obeh držav.

Borrell: Vsaka grožnja z jedrsko eskalacijo je "popolnoma neodgovorna"

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell se je odzval na Putinovo odločitev, da zniža prag za jedrski napad kot odgovor na širši obseg konvencionalnih napadov in dejal, da je vsak poziv k jedrski vojni je neodgovoren.

"Ni prvič, da so zagrozili z jedrsko eskalacijo, kar je popolnoma neodgovorno. Rusija je sprejela načelo, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati, zato do nje ne sme priti," je novinarjem dejal Borrell.

ZDA ne bodo spremenile svoje drže o jedrskem orožju

Iz Washingtona so sporočili, da niso presenečeni nad spremembo ruske jedrske doktrine in da ne nameravajo prilagoditi svoje jedrske drže.

Kakšna bo odločitev Londona in Pariza?

Britanski časopis Guardian piše, da bo po pričakovanjih London Kijevu dovolil uporabo britanskih raket Storm Shadow za napade na cilje v Rusiji. Storm Shadow ima doseg 250 kilometrov, ta raketa pa se v nasprotju z ATACMS, ki se izstreljuje s kopnega, izstreljuje iz letal. Takšne rakete – pod imenom Scalp – je Ukrajini poslala tudi Francija.

Tako britanski premier Keir Starmer kot francoski predsednik Emmanuel Macron nista predstavila lastnih stališč do omogočanja rabe raket dolgega dosega, ki jih njuni državi dobavljata Kijevu.

Ker te rakete vključujejo ameriške tehnološke sestavine, ima besedo pri tem, ali jih Ukrajina lahko uporabi na ozemlju Rusije, tudi Washington, pojasnjuje spletni portal Politico.

Starmer je sicer poudaril, da njegovo stališče ostaja, da je Ukrajini treba zagotoviti vse, kar potrebuje, da bi preprečili rusko zmago.

Tovrstne rakete je Ukrajini dostavila tudi Italija, ki pa vztraja pri tem, da jih Kijev ne sme uporabiti za napade znotraj Rusije. Nemčija medtem vztraja pri odločitvi, da Ukrajini ne dobavi raket dolgega dosega Taurus.

Ukrajina bo kmalu smela uporabljati rakete z dosegom 306 km