Še 32 ljudi je bilo v raketnem napadu na to vzhodno mesto nedaleč od fronte ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so bili ubiti "povsem nedolžni ljudje" in opozoril, da bi število smrtnih žrtev lahko še naraslo.

"Trenutno je orožje ruskih teroristov ubilo 17 ljudi v mestu Kostjantinivka. Na navadni tržnici. Trgovinah. Lekarni. Ljudi, ki niso storili ničesar narobe. Mnogi so ranjeni. Na žalost, je velika verjetnost, da se bo število žrtev še povečalo," je dejal Zelenski. "To rusko zlo je treba čim prej premagati."

Predsednik je napad obsodil kot grozljiv, zloben in nečloveški, Rusijo pa obtožil, da je namerno napadla civiliste, saj nikjer v bližini ni bilo vojaških enot.

Ukrajinski premier Denis Šmihal pa je napovedal povračilne ukrepe. “Ruske sile so teroristi, ki jim ne bo odpuščeno. Deležni bodo ustreznega maščevanja za vse, kar so storili," je dejal.

Moskva trditev ukrajinske strani še ni komentirala.

So pa napad obsodili EU, Združeni narodi in ZDA. EU je izpostavila, da Rusija nadaljuje teroriziranje ukrajinskega civilnega prebivalstva ter obsodila "ta gnusen in barbarski smrtonosni napad". Tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano je izpostavil, da napad sledi stopnjevanju ruskih napadov z raketami in droni po vsej Ukrajini v zadnjih mesecih, še posebej na civilne objekte, v katerih je bilo samo v zadnjih dveh tednih ubitih ali ranjenih več kot 410 civilistov.

"EU odločno obsoja te napade na civiliste in civilno infrastrukturo in poziva Rusijo k takojšnji ustaviti njene nečloveške in nezakonite agresije," je še zapisal in poudaril, da bodo vsi vpleteni odgovarjali za ta grozodejstva, saj so namerni napadi na civiliste vojni zločini.

Koordinatorka Združenih narodov za humanitarno pomoč v Ukrajini Denise Brown je obsodila "podel napad na obljudeni nakupovalni ulici, v katerem so umrli in bili ranjeni civilisti", tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre pa je izpostavila, da tovrstni "brutalni ruski napadi izpostavljajo pomen nadaljnje podpore prebivalcem Ukrajine v obrambi njihovega ozemlja".

Napad na pristanišče na Donavi

Ponoči pa so ruske sile napadle tudi pristanišče v okrožju Izmail na Donavi na jugozahodu Ukrajine. Napad je trajal tri ure."Žal je en človek umrl," je sporočil guverner pokrajine Odesa Oleg Kiper in pojasnil, da je bil žrtev kmetijski delavec.

Na več območjih, kjer je potekal napad, je zagorelo, in tako pristaniška kot kmetijska infrastruktura, vključno z upravnimi poslopji, sta poškodovani, je še dodal. Po nekaterih poročil so ruske sile napadle majhno pristanišče Kilia. Gre za prvi napad na to pristanišče.

Ukrajina je sporočila, da je Rusija v napadu uporabila manevrirne rakete, brezpilotne letalnike iranske proizvodnje in balistično raketo Iskander.

Ukrajina sicer upravlja z več majhnimi in dvema večjima pristaniščema na Donavi, Reni in Izmail.

Pristanišče Izmail na reki Donavi je po julijski odločitvi Rusije o nepodaljšanju sporazuma, ki je omogočal izvoz žita iz črnomorskih pristanišč, postalo glavna izvozna točka za ukrajinsko žito in druge proizvode.

Rusija je po propadu dogovora okrepila napade tako na širše območje Odese kot Mikolajiva, kjer je za izvoz kmetijskih proizvodov ključna infrastruktura.

V noči na ponedeljek so ukrajinske sile nad Odeso sestrelile 17 ruskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli zelo blizu sosednje Romunije. Ta je danes sporočila, da preiskuje domnevne dele ruskega brezpilotnega letalnika, odkrite na njenem ozemlju po omenjenih napadih. Kot je dejal obrambni minister Angel Tilvar, so na ozemlju Romunije našli dele, ki bi lahko bili del brezpilotnega letalnika.

Ukrajina je sicer že v ponedeljek sporočila, da so ruski droni padli in eksplodirali na ozemlju Romunije med nočnim napadom na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo na reki Donavi, kar pa sta obrambno ministrstvo v Bukarešti kot tudi predsednik Klaus Iohannis takrat odločno zanikala.

Danes pa je Iohannis pozval k "nujni preiskavi" ostankov domnevnega drona. "Če se potrdi, da so ti elementi pripadali ruskemu dronu, bi bila taka situacija popolnoma nedopustna in resna kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Romunije, zaveznice Nata," je dejal.

Ponoči je bil tarča napada tudi Kijev, po navedbah oblasti pa žrtev ni bilo. Ruska letala so na ukrajinsko glavno mesto med drugim izstreljevala manevrirne rakete, je po Telegramu sporočil vodja mestne vojaške uprave Sergij Popko in dodal, da je vse uničila zračna obramba.

Ostanki uničenih raket so poškodovali fasade stavb, avtomobile, okna v zdravstvenem poslopju in policijski urad.

Blinken v Kijevu pozdravil napredek ukrajinskih sil

V Kijev pa je pripotoval ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je v današnjem pogovoru z Zelenskim izpostavil oceno ZDA, da je Ukrajina dosegla zelo opogumljajoč napredek v protiofenzivi proti ruskim silam.

"Čaka nas težka zima" pa je dejal Zelenski, ki je poudaril, da pa so srečni, da med zimo ne bodo sami, saj se bodo z njo soočili skupaj s partnerji. ZDA se je zahvalil za pomoč na področju energetike, ki je bila lani tarča sistematičnih ruskih napadov.

Blinken je dejal, da ZDA vidijo "zelo jasen pomemben napredek, ki ga je Ukrajina dosegla v protiofenzivi, kar je zelo opogumljajoče".

Blinknov obisk uradno ni bil napovedan, čeprav so ukrajinski mediji že v torek pisali o možnosti njegovega prihoda. Zaradi vojne v Ukrajini so podrobnosti o obiskih pomembnih tujih politikov v tej državi do zadnjega trenutka tajne.

Ameriški državni sekretar naj bi sicer med obiskom napovedal tudi dodatno finančno pomoč za Ukrajino v vrednosti milijarde dolarjev.

Po poročanju ameriških medijev naj bi se v Kijevu srečal tudi z diplomati in osebjem na ameriškem veleposlaništvu, z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo pa udeležil vojaške slovesnosti in sodeloval v razpravi s predstavniki civilne družbe o prizadevanjih za boj proti korupciji.

To je sicer Blinknov četrti obisk v Ukrajini od začetka ruske invazije februarja lani in šesti po nastopu mandata v začetku leta 2021. Blinken je med najbolj gorečimi podporniki Ukrajine znotraj administracije predsednika Joeja Bidna, poroča časopis Washington Post.

Člani Blinknove ekipe so med potjo v Kijev dejali še, da naj bi želeli od ukrajinskih uradnikov izvedeti, kakšno je najnovejše stanje na fronti v luči ukrajinske protiofenzive. Drugi razlog za obisk ameriške delegacije pa naj bi bilo prihajajoče srečanje svetovnih voditeljev na Generalni skupščini Združenih narodov, ki bo ta mesec v New Yorku.

Bo pa Washington v okviru vojaške podpore Ukrajini dobavil tankovsko strelivo z osiromašenim uranom, je sporočil Pentagon. Gre za del najnovejšega svežnja ameriške vojaške pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 175 milijonov ameriških dolarjev.

120-milimetrski naboji so po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva namenjeni ameriškim tankom M1 Abrams. Te tanke je Washington obljubil Kijevu.

ZDA bodo tovrstno strelivo Ukrajini tokrat dobavile prvič. Pred več meseci je tovrstno strelivo Ukrajini obljubila tudi Velika Britanija, kar je Rusija odločno obsodila.

Osiromašeni uran je snov, ki nastaja v procesu bogatitve urana za pridobivanje jedrske energije ali jedrskega orožja. V trdni obliki je rahlo radioaktiven in se uporablja za utrjevanje nabojev.

Ukrajinski parlament potrdil Umerova

Ukrajinski parlament je za novega obrambnega ministra danes potrdil Rustema Umerova, ki je na položaju zamenjal Oleksija Reznikova. Vrhovna rada je dan prej odobrila odstop Reznikova, čigar mandat je zaznamovalo več škandalov v zvezi z nabavo opreme in hrane za ukrajinsko vojsko.

"Parlament je potrdil Rustema Umerova za obrambnega ministra Ukrajine," je na družbenih medijih sporočil poslanec Jaroslav Železnjak. Ob tem je objavil fotografijo zaslona za glasovanje, na katerem je 338 od 360 poslancev glasovalo za imenovanje Umerova.

Zelenski se je za zamenjavo Reznikova odločil po več korupcijskih škandalih, ki so pretresli obrambno ministrstvo. Januarja je izbruhnila afera zaradi nepravilnosti pri nakupu hrane za vojake po cenah, ki so bile do trikrat višje od drobnoprodajnih cen v trgovinah.

41-letni Umerov je bil doslej na čelu sklada za državno premoženje, sodeloval pa je tudi na pogajanjih glede sporazuma o izvozu žita čez Črno morje.

Njegovo imenovanje pomeni pomembno spremembo za obrambni resor leto in pol po ruski invaziji v Ukrajini.

Umerov je dejaven v tatarski muslimanski skupnosti na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Tatarska skupnost na Krimu je večinoma nasprotovala ruski priključitvi polotoka. "Gre za najvišji položaj v državi, ki ga je kdaj imel Tatar (s Krima)," je povedal Sergij Leščenko, svetovalec predsednikove administracije.

Umerov naj bi imel dobre stike s Turčijo, saj tekoče govori turško in tudi nekaj arabsko ter angleško.