Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi po poročanju britanskega časopisa FT ponudil ustavitev vojne v Ukrajini in zamrznitev trenutnih bojnih linij kot del prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za dosego mirovnega dogovora. S tem predlogom je Putin pred dvema tednoma seznanil posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa med njegovim obiskom Sankt Peterburga.

Witkoff bo predvidoma ta teden znova obiskal Rusijo, je sporočil Putinov svetovalec Jurij Ušakov, kar bo njegov četrti obisk Moskve od vrnitve Trumpa v Belo hišo. Da se Witkoff znova odpravlja v Rusijo, je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, ki je izrazila upanje, da "gredo v pravo smer" glede Ukrajine.

Trump si od začetka drugega mandata konec januarja prizadeva za končanje vojne v Ukrajini, a njegova prizadevanja za zdaj niso prinesla bistvenega napredka. Kljub temu je nedavno izrazil upanje, da bosta Rusija in Ukrajina še ta teden sklenili dogovor.

Kijev in Moskva pripravljena na pogovore

Ukrajina je pripravljena na neposredna pogajanja z Rusijo za končanje vojne šele po uveljavitvi prekinitve ognja, je med pogovorom z novinarji v Kijevu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ob tem opozoril, da se bo nemogoče hitro dogovoriti o vseh pogojih mirovnega sporazuma. Kot je še povedal, bo imela ukrajinska delegacija, ki se bo v sredo v Londonu srečala s predstavniki zahodnih držav, mandat za razpravo o popolni ali delni prekinitvi ognja.

Putin je v ponedeljek za državno televizijo dejal, da bo Moskva proučila predlog Ukrajine o podaljšanju prekinitve ognja za preprečitev zračnih napadov na civilno infrastrukturo. "Vse to je treba natančno proučiti, morda celo dvostransko," je dejal Putin glede predloga Zelenskega, ki se je v soboto izrekel za to, da bi se 30-urna velikonočna prekinitev ognja, ki jo je razglasil Putin, nadaljevala tudi po veliki noči in bi trajala 30 dni.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pojasnil, da je ruski predsednik govoril o neposrednih pogovorih z ukrajinsko stranjo.

"Ko je predsednik dejal, da je mogoče razpravljati o nenapadanju civilnih ciljev, tudi dvostransko, je imel v mislih pogajanja in pogovore z ukrajinsko stranjo," je zatrdil Peskov.

Zelenski se na njegove besede ni neposredno odzval, je pa v večernem nagovoru dejal, da je Ukrajina pripravljena na kakršne koli pogovore, ki bi zagotovili varnost civilistov. Poudaril je še, da Ukrajina od Moskve potrebuje jasen odgovor glede ustavitve napadov na civilno infrastrukturo.

Peskov je še posvaril pred hitenjem pri iskanju rešitve konflikta. "Ta tema je tako zapletena (...), da seveda ni smiselno postavljati togih časovnih okvirov in poskušati doseči dogovora, izvedljivega v kratkem času," je povedal. Prepričan je tudi, da bi Ukrajina morala "sprejeti nekatere ukrepe za odpravo ovir", če si dejansko želi pogajati o miru.

Med stranema od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 še ni bilo neposrednih dvostranskih pogovorov.

Iz Washingtona so sporočili, da se ameriški zunanji minister Marco Rubio ne bo udeležil pogovorov v Londonu o vojni v Ukrajini, bo pa v britanski prestolnici posebni Trumpov odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg.

Kallas: ZDA še niso uporabile vsega pritiska

ZDA še niso uporabile vseh orodij pritiska na Rusijo, je presodila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas, potem ko je Trump prejšnji teden zagrozil, da bo odstopil od prizadevanj za ustavitev vojne v Ukrajini, če Moskva in Kijev ne bosta dosegla napredka.

V pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP je Kallas tudi obtožila Moskvo, da je bila njena napoved 30-urne velikonočne prekinitve ognja v Ukrajini samo trik, s katerim je želela preprečiti, da bi Trump izgubil potrpljenje s Kremljem.

Poudarila je, da Rusija prekinitve ognja ni spoštovala. "Jasno je, da Rusija igra vse te igrice in zavlačuje ter si v resnici ne želi miru," je ocenila. Po njenem mnenju namreč Moskva misli, da je čas na njeni strani, in zato ne kaže dobre volje.

Trump, ki je prejšnji teden zagrozil z odstopom od prizadevanj za ustavitev vojne v Ukrajini, če Kijev in Moskva kmalu ne bosta dosegla napredka, je pozneje izrazil upanje, da bosta dogovor o premirju dosegla še ta teden. V tem primeru je obema državama obljubil velike posle z ZDA.

Kallas je dejala, da Kijev in njegove evropske zaveznice upajo, da bo Washington v odnosu do Moskve zavzel strožje stališče, preden bo opustil prizadevanja za mir. "Pravzaprav imajo ZDA v rokah orodja, ki jih lahko uporabijo za pritisk na Rusijo. Teh orodij še niso uporabile," je dejala in se vprašala, zakaj bi ZDA končale prizadevanja za mir, ne da bi uporabile ta orodja.

Boji se, da bi Trump lahko dvignil roke od vojne v Ukrajini, ob tem pa želel z Moskvo nadaljevati "posle in poslovanje kot običajno".

Kallas je še opozorila, da bi bilo napačno, če bi ZDA v okviru dogovora razmišljale o priznanju ukrajinskega polotoka Krim kot ruskega. "Rusija bi potem dobila, kar želi," je opozorila. Poudarila je, da EU nezakonite ruske priključitve Krima leta 2014 ne bo nikoli priznala.

Evropska unija je bila doslej izključena iz mirovnih prizadevanj pod vodstvom ZDA, vendar Washington priznava, da jo bo treba vključiti zaradi obsežnih sankcij, ki jih je uvedla proti Rusiji. Kremelj si želi, da bi jih odpravili v okviru morebitnih pogajanj.

Kallas meni, da EU ne bi smel ublažiti sankcij proti Moskvi, dokler Rusija ne dokaže, da spoštuje morebitni končni mirovni sporazum. "Preden naredimo te korake, moramo videti verodostojne dokaze, tudi Rusije, da mirovni sporazum spoštuje," je dodala.