Deli obmejne regije Belgorod so bili v ponedeljek tarča napada skupine saboterjev, ki so na rusko ozemlje vdrli iz Ukrajine. Napad naj bi izvedli protikremeljski milici Legija Svobodne Rusije in Ruski prostovoljni korpus, ki imata sedež v Ukrajini, vendar je Kijev zanikal vpletenost v njihove napade.

V torek zvečer so ruske oblasti sporočile, da so porazile sabotersko skupino in pri tem ubile več kot 70 njihovih pripadnikov. V regiji so zaradi vdora uvedli protiteroristični režim, s katerim so varnostnim silam podelili obsežna pooblastila.

Kot poroča BBC, so ruske oblasti pozneje objavile fotografije zapuščenih in poškodovanih v ZDA izdelanih vojaških vozil humvee. V Washingtonu so zanikali vpletenost v napade in sporočili, da ZDA niso spodbujale ali omogočile vdora saboterjev na rusko ozemlje.

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller je dejal, da so seznanjeni s fotografijami ameriških vojaških vozil, a so po njegovih besedah v tem trenutku skeptični glede resničnosti teh poročil. "Toda, kot smo tudi rekli, je na Ukrajini, da se odloči, kako bo vodila to vojno," je dodal.

Ameriški časopis New York Times je medtem poročal, da naj bi bila v napadu na Belgorod uporabljena najmanj tri ameriška oklepna vojaška vozila. Dve od teh vozil, znanih kot MRAP (Mine-Resistant Ambush Protected), je očitno zaplenila ruska stran, je v torek zapisal časopis na podlagi analize fotografij in videoposnetkov, objavljenih med drugim na Telegramu.

Pri tem pa ni jasno, kako so se proukrajinski napadalci dokopali do teh vozil in kako so končala v ruskih rokah, je še poročal časopis, ki navaja, da so ZDA ukrajinski vojski dale na voljo več sto teh vozil.

Regija Belgorod je bila ponoči znova tarča napadov z brezpilotnimi letalniki, so sporočile tamkajšnje oblasti. Po besedah guvernerja Belgoroda Vjačeslava Gladkova je regijo napadlo veliko brezpilotnih letalnikov, pri tem pa je nastala gmotna škoda, o ranjenih pa ne poročajo.

"Noč ni bila povsem mirna. Bilo je veliko napadov z brezpilotnimi letalniki," je na družbenih medijih objavil Gladkov.

Po njegovih besedah je v napadih nastala gmotna škoda v samem mestu Belgorod in tudi drugih mestih v regiji. Poškodovani so bili avtomobili, hiše in upravne zgradbe. V okrožju Grajvoron je bil poškodovan plinovod, pri tem pa je izbruhnil manjši požar. Ruska protiletalska obramba je večino brezpilotnih letalnikov onesposobila, je še sporočil.

Moskva sprožila preiskavo vdora

Ruske oblasti so v povezavi z oboroženim napadom v Belgorodu sporočile, da so uvedle preiskavo zaradi "terorističnega dejanja". "Sprejemajo se ukrepi za ugotovitev identitete napadalcev in vseh okoliščin incidenta," je v izjavi zapisal pristojni preiskovalni odbor, ki preiskuje večje primere v Rusiji.

Kot so navedli preiskovalci, so začeli preiskavo številnih kaznivih dejanj, vključno s "terorističnim napadom", poskusom umora, uničenjem ali poškodovanjem lastnine ter nezakonitim prometom z orožjem in eksplozivom.

Od začetka vojne je bila regija Belgorod ob meji z Ukrajino že večkrat tarča obstreljevanja, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več ljudi.

Rusija Ukrajino obtožuje poskusa napada na vojaško ladjo

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so ukrajinski gliserji brez posadke pred Bosporsko ožino v Črnem morju napadli rusko vojaško ladjo Ivan Hurs.

"Vsa sovražna plovila so bila uničena z ognjem iz standardne oborožitve ruske ladje 140 km severovzhodno od Bosporja," so zapisali.

Rusija je še sporočila, da je vojaška ladja na območju varovala plinovoda TurkStream in Blue Stream.

Prigožin svari pred možnostjo poraza Rusije v Ukrajini

Vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je v torek znova kritiziral potek invazije v Ukrajini in posvaril pred morebitnim porazom.

"Pripraviti se moramo na izjemno težko vojno. Da Rusija ne bi izgubila, je treba razglasiti vojno stanje in preusmeriti gospodarstvo v proizvodnjo streliva. Začeti pa moramo tudi z novimi mobilizacijami," je Prigožin povedal v pogovoru z nekdanjim ruskim varuhom človekovih pravic Konstantinom Dolgovom.

Ukrajina pripravlja protiofenzivo, katere cilj je potisniti ruske čete nazaj na meje izpred leta 2014, ko je Rusija priključila Krim, ocenjuje Prigožin. Ukrajina bo poskušala obkoliti Bahmut in napasti Krim, je dodal.

Ukrajinska vojska "ena najboljših na svetu"

Pohvalil je ukrajinsko vojsko in jo označil za eno najboljših na svetu. "Imajo visoko raven organiziranosti, visoko raven usposabljanja, visoko raven obveščevalnih podatkov, raznoliko orožje in uspešno delujejo z vsemi sistemi, tako sovjetskimi kot Natovimi," je dodal.

Nasprotno je dejal za ruske vojake in spomnil, da so ti med invazijo zapustili svoje položaje tako v okolici Kijeva kot v Hersonu. Moskvi pa slabo kaže tudi pri doseganju cilja demilitarizacije Ukrajine, je poudaril. Kijev ima namreč danes bistveno več orožja in borcev kot pred začetkom invazije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nove kritike obrambnega ministra

Ruskemu obrambnemu ministrstvu Sergeju Šojguju je znova očital, da Wagnerjevim enotam ne zagotavlja potrebne količino streliva in okrepitev. Prepričan je, da bi Wagner lahko v kratkem času zavzel celoten Doneški bazen, če bi od ruskih sil prejeli 200.000 vojakov.

"Wagner ima 6000 poveljnikov, ki bi skupno lahko poveljevali 600.000 vojakom. Vendar pa se nekateri v vojaškem vodstvu bojijo, da bi se Wagnerjeve sile lahko zoperstavile oblastem in celo napadle Moskvo," je dejal.

Kritike ruske elite, katere odnos do vojne "bi lahko sprožil pretrese"

Ocenil je, da je bilo od začetka invazije ubitih približno od 10.000 od 50.000 zapornikov, ki jih je rekrutiral Wagner. "Njihove smrti so prizadele več deset tisoč sorodnikov," je dejal.

Kritiziral je tudi rusko elita, katere otroci živijo udobno in "se sončijo v tujini", medtem ko moški iz revnih regij umirajo v Ukrajini. Zaradi te situacije bi se lahko Rusija znova spoprijela s pretresi po vzoru revolucij iz leta 1917, ki so vodile v državljansko vojno.

Stoltenberg: Članice Nata neenotne glede članstva Ukrajine

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem priznal, da so članice zavezništva pred julijskim vrhom v Vilni razdeljene glede vprašanja članstva Ukrajine. "Glede tega vprašanja v zavezništvu obstajajo različna stališča," je dejal Stoltenberg v Bruslju in spomnil, da Nato odločitve sprejema s soglasjem.

Stoltenberg je sicer ponovil že večkrat izrečeno stališče, da je prihodnost Ukrajine v Natu, vendar se zavezništvu ne more priključiti v času vojne.

Po navedbah diplomatov ZDA in več drugih zaveznic na julijskem vrhu nočejo iti dlje od izjave iz Bukarešte, v kateri je vrh Nata leta 2008 Ukrajini in Gruziji obljubil možnost vstopa v zavezništvo, ni pa navedel časovnega načrta.

Po navedbah enega od diplomatov potekajo razprave za "oblikovanje podlage za kompromis o članstvu", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ena od možnosti bi tako lahko bila zagotovitev varnostnih jamstev, kot jih je dobila Švedska, katere pristop blokirata Turčija in Madžarska.

Članice SZO-ja obsodile napade na ukrajinsko zdravstvo

Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so na letnem srečanju v Ženevi obsodile napade Rusije na ukrajinske zdravstvene ustanove. V danes sprejeti resoluciji pozivajo Moskvo, naj nemudoma konča vse napade na bolnišnice v Ukrajini.

Za obsodbo ruskih napadov na ukrajinske zdravstvene ustanove je glasovalo 80 držav članic, devet jih je bilo proti, 52 pa vzdržanih. Poleg Rusije so proti osnutku resolucije glasovale še Kitajska, Severna Koreja, Sirija, Belorusija, Kuba in Alžirija. Vseh 27 držav Evropske unije z izjemo Madžarske, ki se je glasovanja vzdržala, je odločitev podprlo.

Osnutek resolucije poudarja zaskrbljenost zaradi trenutnih zdravstvenih razmer v Ukrajini in državah, ki so sprejele ukrajinske begunce. Svetovna zdravstvena organizacija je v osnutku izrazila tudi skrb zaradi tveganja radioloških, bioloških in kemičnih nevarnosti in poglabljanja krize prehrambne varnosti.

Pred glasovanjem je ukrajinska predstavnica pri ZN-u v Ženevi Jevgenija Filipenko zbranim na srečanju Svetovne zdravstvene organizacije dejala, da je "ruska invazija v Ukrajini sprožila resno zdravstveno krizo, ki zaradi dnevnih napadov Rusije na ključno zdravstveno infrastrukturo še vedno traja". Pozvala jih je, naj resolucijo podprejo.