"Pomembno je, da ne bo šlo vse v skladu s Putinovim načrtom. Putin si namreč nadvse prizadeva, da bi se o vseh stvareh dvostransko dogovoril z ZDA," je dodal Zelenski. "Ukrajina kot neodvisna država preprosto ne more sprejeti nobenih dogovorov, v katere ne bi bila vključena."

Zelenski je še dejal, da se želi Ukrajina z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti ruskega predsednika Vladimirja Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo. "Srečanja med Ukrajino in Ameriko so za nas prednostna naloga. In šele po takšnih srečanjih, ko bo izdelan načrt, kako ustaviti Putina, mislim, da je pošteno govoriti z Rusi," je dodal.

Prepričan je, da Ukrajina za ameriškega predsednika Donalda Trumpa ostaja prednostna naloga. Hkrati je priznal, da "ni bilo prijetno", da je Trump po telefonu najprej opravil pogovor s Putinom, šele nato pa z njim. Pri tem je dodal, da je ameriški predsednik želel govoriti z obema voditeljema hkrati.

S temi besedami se je Zelenski odzval na sredni telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je nato o tem obvestil tudi Zelenskega. Pozneje na novinarski konferenci pa se Trump ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Tudi Evropa mora imeti svoje mesto

Zelenski je ob tem še dejal, da bi morala tudi Evropa imeti pomembno vlogo za pogajalsko mizo.

Da morata biti v mirovna pogajanja o Ukrajini vključena tako Kijev kot Evropa, so opozorili tudi zunanji ministri več evropskih držav. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je poudarila, da sta neodvisnost in ozemeljska celovitost Ukrajine brezpogojni.

Na Evropski komisiji so sicer povedali, da niso bili obveščeni o srednem telefonskem pogovoru predsednikov ZDA in Rusije.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je zavrnil možnost vsiljenega miru Ukrajini. "Ni še jasno, pod kakšnimi pogoji bo Ukrajina pripravljena sprejeti mirovni sporazum," je Scholz dejal za Politico in izrazil obžalovanje, da so ZDA popustile Rusiji že pred začetkom pogajanj. "Naslednja naloga je zagotoviti, da ne bo vsiljenega miru Ukrajini," je dejal.

Kremelj za čimprejšnje srečanje Trumpa in Putina

Iz Kremlja pa so medtem sporočili, da si čim prej želijo srečanje med Trumpom in Putinom. "Vsekakor je treba takšno srečanje organizirati čim prej, voditelja se imata o marsičem pogovoriti," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Trump je po pogovoru s Putinom dejal, da pričakuje, da se bosta s Putinom sešla v Savdski Arabiji v "ne tako oddaljeni prihodnosti".

Moskva želi razpravljati tudi o varnosti na evropski celini in varnostnih pomislekih Rusije, je še dejal Peskov, pri čemer naj bi namigoval na ruske skrbi glede širitve Nata. Rusija širitev Nata na svoje meje obravnava kot eksistenčno grožnjo in je pred začetkom invazije na Ukrajino februarja 2022 od Zahoda zahtevala, da se zavezništvo vrne na svoje meje iz leta 1997, kar bi izključilo baltske države in Poljsko.

Ruska tiskovna agencija RIA pa je poročala, da bi se lahko Putin in Trump pred pogovori na štiri oči znova lahko pogovarjala po telefonu. Tudi Peskov ni izključil te možnosti. Dodal je, da bi se lahko voditelja srečala tudi šele čez nekaj mesecev. "Za zdaj ni bilo nobenih odločitev, ne na delovni ne na najvišji ravni. Seveda bo za pripravo takšnega srečanja potreben čas. Lahko gre za tedne, lahko za mesec, lahko za več mesecev," je dejal.

Peskov: Ukrajina bo "tako ali drugače" sodelovala v pogajanjih

Peskov je še dejal, da bo "Ukrajina seveda, na tak ali drugačen način, sodelovala v pogajanjih". "Obstajala bosta tako dvostranski rusko-ameriški dialog kot tudi dialog, ki bo seveda povezan s sodelovanjem Ukrajine," je v pogovoru za rusko državno televizijo povedal Peskov. Pri tem sicer ni pojasnil, ali bo prišlo do neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.

Pogovore med Washingtonom in Moskvo o Ukrajini je pozdravila tudi Kitajska.