"Ne smemo pozabiti, da je vsak dvom, ki ga pokažemo v Evropi, priložnost, ki jo bo Rusija zagotovo izkoristila," je dejal Zelenski na vrhu Evropske politične skupnosti v Moldaviji. Pri tem je poudaril, da bi vsakršno odlašanje z odločitvijo o vstopu Ukrajine in Moldavije v Nato in EU znatno spodkopalo tako moč Zahoda kot ranljivih prozahodnih političnih sil v Belorusiji in Gruziji.

"Ne glede na to, ali gre za dvome o ključnih varnostnih korakih ali za dvome o naši enotnosti, morda o naši sposobnosti, da se soočimo z izzivi našega časa, vsak dvom prinaša več negotovosti," je opozoril in dodal, da si na julijskem vrhu Nata v Vilni želi prejeti vabilo za članstvo v zavezništvo.

"Pred kratkim me je kitajski novinar vprašal, zakaj Nato. Odgovor je zelo preprost. Če ni varnostnih jamstev, so samo vojna jamstva. Potrebujemo pravičen mir in ravno zato bi morala biti vsaka evropska država, ki meji na Rusijo in ki ne želi, da jo Rusija razdvaja, polnopravna članica EU-ja in Nata," je poudaril.

Svoj nagovor je izkoristil tudi za poziv evropskim voditeljem k oblikovanju koalicije za dobavo sistemov zračne obrambe patriot in sodobnih bojnih letal, ki bi ustavila "rusko izsiljevanje z balističnimi raketami in ruski teror nad civilisti".

Nizozemski predsednik vlade Mark Rutte je pri tem poudaril, da bo Nizozemska kmalu začela usposabljati ukrajinske pilote za uporabo ameriških bojnih letal F-16. "Menim, da je to nujen korak, ki bo okrepil dolgoročne obrambne zmogljivosti Ukrajine," je dejal in pojasnil, da bodo pri usposabljanju sodelovale tudi Danska, Belgija in Velika Britanija.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta poudarila pomen nadaljnje podpore Ukrajini. Macron je prav tako izjavil, da bi zaveznice morale najti način, kako Ukrajini ponuditi oprijemljiva in verodostojna varnostna jamstva, medtem ko se bo reševalo vprašanje njenega članstva v EU in Natu.

Varnostna jamstva za Ukrajino

Ukrajini je treba po koncu ruske agresije zagotoviti varnostna jamstva, je po današnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg in izrazil prepričanje, da bodo zaveznice soglasje glede tega našle do vrha Nata v Vilni sredi julija.

"Vsi se strinjamo, da je trenutno najpomembneje zagotoviti, da Ukrajina prevlada kot suverena in neodvisna država," je po dvodnevnem zasedanju v Oslu povedal Stoltenberg.

Menil je, da orožje, ki so ga zahodne države zagotovile Ukrajini, zadošča za to, da bo lahko osvobodila še več ozemlja. Vendar pa je treba storiti še več. Zato je bilo tako v ospredju pogovorov zunanjih ministrov kot bo tudi v pogovorih voditeljev na vrhu Nata v Vilni sredi julija, kako ohraniti in še okrepiti vojaško podporo Ukrajini.

Po Stoltenbergovih besedah se obenem vsi zavedajo, da morajo biti po koncu vojne vzpostavljeni okvirji, ki bodo zagotovili, da se vzorec ruske agresije ne bo nadaljeval. Zagotoviti je treba, da se ne bo pojavil samo neki premor in da Rusija Ukrajine ne bo znova napadla nekaj mesecev ali let pozneje.

"Ne vemo, kdaj se bo končala vojna. Vendar pa moramo zagotoviti, da bodo takrat vzpostavljeni okvirji za zagotavljanje varnosti Ukrajine v prihodnosti in da prekinemo ta krog ruske agresije," je poudaril.

Današnji neformalni pogovori v Oslu so prispevali k temu, da bi bolje razumeli, kje bi lahko našli soglasje. Izrazil je prepričanje, da jim bo to uspelo do zasedanja v Litvi 11. in 12. julija.
V razpravi o morebitnem ukrajinskem članstvu v zavezništvu so se ministri strinjali, da Natova vrata ostajajo odprta in da bo Ukrajina postala članica, je še povedal Stoltenberg po zasedanju zunanjih ministrov v norveški prestolnici. "Odločitev o članstvu bodo sprejele Ukrajina in zaveznice. Rusija nima veta na to," je poudaril.

Z ministri so razpravljali tudi o nadgradnji sodelovanja z ravni komisije Nato-Ukrajina na raven sveta Nato-Ukrajina. To bi po Stoltenbergovih besedah pomenilo vzpostavitev skupnega posvetovalnega telesa, v katerem bi bila Nato in Ukrajina enakopravna partnerja.

Na srečanju voditeljev čez približno mesec in pol bodo poleg tega sprejeli odločitve o okrepitvi odvračanja in obrambe, sprejeli novo zavezo, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo spodnja meja, ter poglobili sodelovanje s partnerji v indijsko-pacifiški regiji.

V napadu na Kijev ubita otroka

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so v nočnem raketnem napadu na Kijev umrli trije ljudje, vključno z devetletnico in njeno materjo. V mestu je bilo več eksplozij. Ranjenih je bilo 14 ljudi.

Novi napadi so se zgodili v vzhodnih okrožjih mesta Desnjansk in Dniprovsk. Število mrtvih in ranjenih temelji na preliminarnih podatkih, sporočajo oblasti. Nočni napad je bil četrti ta teden, skupaj jih je bilo v Kijevu v maju 17.

Župan Vitalij Kličko je dejal, da se reševalci ukvarjajo z ruševinami in požari. Po njegovih besedah je bilo ranjenih 14 ljudi, devet so jih odpeljali v bolnišnico.

Oblasti v delu pokrajine Lugansk, ki je pod rusko zasedbo, so v sredo sporočile, da so ukrajinske sile obstreljevale perutninsko farmo, pri čemer je bilo ubitih pet ljudi, 19 pa ranjenih.

Rusija prenehala z operacijami v Bahmutu

Ukrajinsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so ruske sile prenehale izvajati ofenzivne operacije in sedaj branijo svoje položaje v mestu Bahmut na vzhodu države.

Intenzivnost napadov ruskih vojakov v Bahmutu se je bistveno zmanjšala, okrepilo pa se je artilerijsko obstreljevanje mesta in okolice, sta potrdila poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski in tiskovni predstavnik vojaškega poveljstva vzhodne Ukrajine Sergij Čerevatij.

Sirski je medtem na Telegramu objavil tudi videoposnetek, ki naj bi prikazoval, kako ukrajinske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov napadajo ruske vojake v jarkih v okolici Bahmuta.

O zmanjšani intenzivnosti ruskih napadov v Bahmutu je v sredo poročala tudi namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Dodala je, da tako ruske kot ukrajinske sile v mestu ne izvajajo ofenzivnih operacij, pri čemer naj bi se Kijev zdaj osredotočal na "druge naloge za povečanje svojih vojaških zmogljivosti".

Ob tem je opozorila, da zmanjšana intenzivnost spopadov ne bo trajala dolgo, saj se obe strani pripravljata na nove operacije.

Ukrajinsko mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v spopad vložili veliko moči, čeprav mesto po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.

Ruska najemniška vojaška skupina Wagner in ruska vojska sta sredi maja sporočili, da je Bahmut padel, medtem ko Ukrajina trdi, da njene enote še vedno nadzirajo enega od predelov opustošenega mesta in da se boji nadaljujejo. Wagner je nato konec maja začel umikati svoje sile iz Bahmuta in tamkajšnje položaje predajati rednim ruskim enotam.

Ranjena v napadu v Belgorodu

Medtem sta bila v napadu na mesto Šebekino v zahodni ruski pokrajini Belgorod ob meji z Ukrajino, za katerega so tamkajšnje oblasti okrivile Kijev, ranjena najmanj dva človeka, je na Telegramu sporočil guverner pokrajine Vjačeslav Gladkov. "Ta noč je za Šebekino spet napeta. Ukrajinska vojska je mesto obstreljevala eno uro," je dejal.

Pokrajina Belgorod je v zadnjem času pogosto tarča zračnih napadov, odgovornost zanje pa Moskva pripisuje Kijevu. Gladkov je v sredo sporočil, da so v okrožjih Šebekino in Grajvoron začeli evakuacijo otrok. Predtem je bil v torek tarča napada tamkajšnji center za razseljene osebe, pri čemer je bil ubit en človek.

Prigožin okrivil rusko obrambno ministrstvo

V torek je bila tarča napadov z brezpilotnimi letalniki tudi Moskva. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ali preusmerili osem letalnikov. V napadu sta bila ranjena dva človeka, povzročeno je bilo nekaj gmotne škode na stanovanjskih blokih. Rusija je za napade okrivila Ukrajino.

Vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin je za napade v Moskvi okrivil višje ruske vojaške poveljnike na obrambnem ministrstvu, ki da so dovolili letalnikom, da dosežejo Moskvo. "Kako si drznete dovoliti, da letalniki dosežejo Moskvo," je vprašal.

Prigožin je večkrat kritiziral rusko vojaško in politično elito, češ da niso storili dovolj za pomoč njegovim borcem v bitki za ukrajinsko mesto Bahmut.

ZDA napovedale še za 300 milijonov dolarjev podpore

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v sredo naznanil nov sveženj vojaške podpore Ukrajini, vreden 300 milijonov dolarjev. Pomoč vključuje pomembne zmogljivosti zračne obrambe, dodatno strelivo za visoko mobilne artilerijske raketne sisteme in topništvo, protitankovsko orožje, več deset milijonov nabojev za osebno orožje in drugo opremo.

"Rusija bi lahko svojo nepravično vojno končala že danes. Dokler tega ne bo storila, bodo ZDA z zavezniki in partnerji stale ob strani Ukrajini, dokler bo treba," je sporočil Blinken.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je ob tem Ukrajino tudi pozval, naj ne napada ciljev v Rusiji. "Zasebno smo bili z Ukrajinci zelo jasni – vsekakor smo bili jasni tudi javno – ne podpiramo napadov znotraj Rusije. Ne omogočamo in ne spodbujamo napadov v Rusiji," je novinarjem povedal Kirby.

Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo z najnovejšimi pošiljkami skupna vrednost ameriške vojaške podpore Ukrajini od začetka ruske invazije februarja 2022 znašala 37,6 milijarde dolarjev.

ZDA so se za najnovejše pošiljke orožja Ukrajini odločile v času, ko Kijev pripravlja protiofenzivo, katere cilj je pregnati ruske sile z zasedenih ozemelj na vzhodu in jugu države.

Kirby je dejal, da je Bela hiša kljub naraščajočim napetostim še vedno prepričana, da bo Ukrajina držala obljubo in ne bo uporabila ameriških bojnih letal F-16 proti ciljem zunaj meja Ukrajine. "To zagotovilo smo dobili na različnih ravneh," je dejal.