Ukrajina potrebuje širša varnostna zagotovila, je v pogovoru za ameriško televizijo dejal Zelenski in ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se postavi na stran pravice in na stran Ukrajine.

"Prepričan sem, da samo jamstva Evrope ne bodo nikoli dovolj. Evropejci razumemo, da brez zagotovil varnosti iz ZDA, predsednika Trumpa, ne gre. Putin se ne boji Evrope, žal je tako," je dejal ukrajinski predsednik, ki je za ruskega predsednika dejal, da si ne želi konca vojne v Ukrajini.

Po njegovih besedah je retorika Trumpa do Putina o pogajanjih za konec vojne ali še večji gospodarski pritisk "pravična in poštena". "Točno tega se boji Putin. Noče, da močan Trump podpira Ukrajino, ker bi bila to močna Ukrajina," je dejal Zelenski, potem ko je Trump prejšnji teden zagrozil Putinu in ga pozval, naj sklene dogovor o koncu vojne ali se sprijazni z dodatnimi carinami in sankcijami.

"Če ima predsednik Trump voljo prisiliti Putina k miru, lahko to stori," je zatrdil v nadaljevanju in izrazil upanje, da bo morebitni sporazum več kot le kos papirja. "Želimo, da je na strani pravice, na strani Ukrajine."

"Radi bi dosegli pravičen konec te vojne. Ne bojimo se. Rusija ni tako močna, vendar si ne želimo več izgube življenj," je za Fox dejal ukrajinski voditelj in pozval k večjemu mednarodnemu pritisku na Putina, zlasti Kitajske.

Že pred vojno prošnja za sankcije in orožje

Kot je razkril, je pred začetkom ruske vojaške agresije osebno prosil nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna in njegovo administracijo k sprejetju preventivnih ukrepov proti Rusiji, kot je uvedba sankcij, saj so se ruske enote s težkim orožjem že kopičile na mejah Ukrajine. Washington je prosil tudi za orožje, vendar so mu odvrnili, da ga bodo dobili le, "če bo Rusija napadla", je povedal v televizijskem intervjuju.

"Hkrati s tem sem prosil države Evropske unije, ki pa tega niso mogle storiti brez odobritve ZDA, na katere vedno gledajo kot voditelja. Tako smo med veliko invazijo Ukrajinci ostali sami in se borili sami," je zaključil.

Po začetku ruskega napada so ZDA pod Bidnom namenile Ukrajini več kot 175 milijard dolarjev pomoči, od tega več kot 60 milijard dolarjev za varnostno pomoč.

Trump, ki je prevzel položaj 20. januarja, je med predvolilno kampanjo nenehno napovedoval, da bo v primeru zmage in vrnitve v Belo hišo, nemudoma končal rusko vojno v Ukrajini, vendar ni povedal, kako. Njegovi pomočniki so sicer namignili, da bi dogovor lahko trajal več mesecev.

Trump je izrazil pripravljenost, da se o končanju vojne pogovori s Putinom, kar je v nasprotju z administracijo Bidna, ki se je ruskega voditelja izogibal.

Ukrajinski letalniki nad Rusijo

Ukrajina je ponoči izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v Rusiji, med katerim sta bili v obmejni Belgorodski oblasti ubita dva človeka, so sporočile tamkajšnje oblasti. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je zračna obramba sestrelila skupno več kot sto letalnikov. Eden od njih naj bi ciljal tudi jedrsko elektrarno v Smolenski oblasti.

"Kot posledica napada brezpilotnega letalnika na stanovanjsko hišo se je zgodilo najhujše – umrla sta dveletni otrok in njegova mati," je na omrežju Telegram sporočil guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov. Še dva človeka sta bila ranjena.

Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je ruska zračna obramba ponoči nad več oblastmi sestrelila skupno 104 ukrajinske letalnike.

Enega je zračna obramba sestrelila med "poskusom napada" na poslopje jedrske elektrarne v Smolenski oblasti, ki meji na Belorusijo, je sporočil tamkajšnji guverner Vasilij Anohin. Škode ali žrtev po njegovih besedah ni bilo. Ni povedal, za kateri objekt gre, vendar pa je jedrska elektrarna v oblasti blizu mesta Desnogorsk.

Tarča napada je bila tudi rafinerija nafte v kraju Kstovo pri Nižnem Novgorodu, dobrih 500 kilometrov vzhodno od Moskve. "Kot posledica odvrnitve napada letalnika so na podjetje Sibur-Kstovo padle razbitine in povzročile požar," je na Telegramu sporočil lastnik objekta, petrokemično podjetje Sibur in dodalo, da žrtev ni bilo.

Ukrajina je ponoči z letalniki napadla tudi rusko postajo za črpanje nafte Andreapol. Gre za postajo na izvozni poti čez pristanišče na Baltskem morju Ust-Luga. Napad naj bi povzročil curljanje nafte in požar.

Tarča napada je bilo tudi skladišče raket v ruski Tverski oblasti, v katerem je odjeknil niz eksplozij, je dejal vir v ukrajinskih varnostnih službah.

Po navedbah ukrajinske vojske je sicer tudi Rusija ponoči izvedla napad z brezpilotnimi letalniki. Zračna obramba je nad skupno devetimi oblastmi sestrelila 29 letalnikov tipa šahed, 14 pa jih ni doseglo svojih ciljev.

Napad je povzročil gmotno škodo v Mikolajivski, Odeški, Harkovski, Sumski in Kijevski oblasti, navedbe vojske povzema ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.