
"Ukrajina je z ameriškim predsednikom pripravljena skleniti močan, učinkovit sporazum o naložbah in varnosti. Predlagali smo najhitrejši in najkonstruktivnejši način za doseganje rezultatov. Naša ekipa je pripravljena delati 24 ur na dan in sedem dni v tednu," je na omrežju X zapisal Zelenski po srečanju s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za Ukrajino in Rusijo.
Zelenski je povedal, da je imel "dobro razpravo" s Kelloggom, s katerim sta se v pogovoru osredotočila na razmere na bojišču, varnostna jamstva, ki jih zahteva Ukrajina, in vrnitev vojnih ujetnikov.
"Moramo in lahko zagotovimo, da bo mir močan in trajen, da se Rusija nikoli ne more vrniti z vojno," je zapisal Zelenski. "Močni odnosi med Ukrajino in ZDA koristijo celotnemu svetu. Za nas in za ves svobodni svet je pomembno, da se čuti ameriška moč," je še dodal.
Skupna novinarska konferenca je bila na željo ameriške strani v zadnjem trenutku odpovedana. "Na zahtevo ameriške strani format srečanja predvideva protokolarno snemanje in ne vključuje izjav ali vprašanj," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika.
Kellogg je pred srečanjem z Zelenskim ocenil, da je obisk priložnost za morebitna pogajanja. "Poslušali bomo. Pripravljeni smo zagotoviti, kar je potrebno. Razumemo tudi potrebo po varnostnih jamstvih," je dejal Kellogg ob prihodu v ukrajinsko prestolnico in pojasnil, da se bo po vrnitvi v ZDA med drugim sešel s predsednikom Donaldom Trumpom in zunanjim ministrom Marcom Rubiem.
Kellogg je bil v torek v Bruslju. Med drugim se je srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je poudarila, da je EU pripravljen sodelovati z ZDA v prizadevanjih za trajni in pravični mir v Ukrajini. Obenem mora vsaka rešitev konflikta spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost te države.
Vance: Smo na pragu miru v Evropi
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je branil pogovore Trumpa s Putinom in dejal, da bi lahko to pripomoglo h končanju vojne v Ukrajini. "Kako boste končali vojno, če se ne pogovarjate z Rusijo?" se je vprašal Vance na srečanju konservativnega združenja na obrobju Washingtona.
Vance je označil Trumpa za učinkovitega pogajalca, ki ničesar ne umakne z mize, prav zaradi tega pa tudi "resnično verjame, da smo prvič v treh letih na pragu miru v Evropi".
Pritiski za sklenitev sporazuma o redkih zemljah
Bela hiša medtem v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini nadaljuje pritisk na Kijev in ga poziva k umiritvi kritik ter čimprejšnjemu podpisu dogovora o redkih zemljah, za katerega si prizadevajo ZDA.
"Morajo se umiriti in čim prej preučiti ter podpisati ta sporazum," je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News dejal svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Mike Waltz. Po njegovih besedah je odmikanje Kijeva od sporazuma o izkoriščanju ukrajinskega rudnega bogastva in kritiziranje pristopa Trumpa do mirovnih pogajanj "preprosto nesprejemljivo, glede na vse, kar so ZDA storile za Ukrajino".

Zelenski je konec prejšnjega tedna zavrnil Trumpov predlog, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč ZDA, saj glede na njegova opozorila v predlogu manjkajo varnostna zagotovila za Kijev in ker sporazum v takšni obliki ne ščiti interesov Ukrajine.
Trump je izjavil, da v zameno za dosedanjo pomoč od Ukrajine zahteva za 500 milijard dolarjev redkih zemelj, a kot trdi Zelenski, ZDA do zdaj niso zagotovile pomoči v tej vrednosti.
Waltzevi komentarji prihajajo dan po tem, ko je ukrajinski predsednik dejal, da Trump živi v dezinformacijskem mehurčku, saj se ponavljajo stališča ruskega predsednika, s čimer je razjezil ameriškega predsednika, ki ga je označil za diktatorja.
Kljub žgoči izmenjavi med Washingtonom in Kijevom pa je Waltz prepričan, da razlike med ZDA in Ukrajino niso nezdružljive. Ob tem je spomnil, da je Trump tudi povedal, kako zelo ljubi ukrajinsko ljudstvo.
"Mora se vrniti za mizo," je pozneje še enkrat ponovil Waltz in pozval Zelenskega, naj sklene sporazum o kritičnih mineralih, ob tem pa opozoril, da je Trump zelo "zafrustriran" nad ukrajinskim predsednikom.
Zelenski in evropski voditelji so se uprli temu, da bi ostali zunaj pogajanj med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, ki so se ta teden začela v Riadu po telefonskem pogovoru Trumpa in Putina prejšnji teden.
Waltz je zanikal, da se z zavezniki ZDA in Ukrajino niso posvetovali, vendar – kot je dejal – preprosto niso želeli povabiti vseh naenkrat za pogajalsko mizo, ker to ni delovalo v preteklosti. "Vključili smo torej eno stran, vključili smo drugo stran, nato pa bomo imeli proces, ki se premika naprej v Trumpovi smeri in pod njegovim vodstvom," je pojasnil.
V Savdski Arabiji so bili v torek pogovori delegacij ZDA in Rusije o obnovi odnosov med državama in vojni v Ukrajini. Dogovorili so se, da ZDA in Rusija sestavijo ekipo za pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. ZDA so se zavzele za pravično in trajno rešitev konflikta, Rusija pa je vztrajala, da je članstvo Ukrajine v Natu nesprejemljivo.
Rutte za nujno podporo ZDA
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Bratislavi dejal, da bi morale ZDA podpreti kakršna koli varnostna jamstva evropskih držav za Ukrajino v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo.
"Trdna varnostna jamstva, če jih bodo zagotovile evropske države, morajo imeti podporo ZDA," je dejal študentom na Univerzi Comenius v slovaški prestolnici. Ta podpora, ki ne bo vključevala pošiljanja ameriških vojakov v Ukrajino, je potrebna, "da se zagotovi odvračanje", je poudaril.
To je dejal, medtem ko evropske zaveznice Ukrajine skušajo pripraviti načrt, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump mimo evropskih zaveznic in Kijeva začel z Rusijo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini.
Več evropskih držav, med njimi Francija, Združeno kraljestvo, Danska in Nizozemska, razmišlja o napotitvi vojakov v Ukrajino, da bi zagotovili uresničitev mirovnega sporazuma, za katerega upajo, da bo trajen. ZDA in Rusija so medtem ta teden začele pogovore za pripravo sporazuma.
Britanski premier Keir Starmer je dejal, da je naklonjen napotitvi vojakov, vendar le v primeru "podpore ZDA".
Po današnjem poročanju britanskih časopisov si London in Pariz že prizadevata za oblikovanje tovrstnih evropskih sil, v katerih bi bilo "manj kot 30.000 vojakov".
Časopisi The Guardian, The Financial Times in The Times, ki so se sklicevali na neimenovane zahodne uradnike, so poročali, da bi lahko bile te sile predvsem letalske in pomorske, na tleh pa bi bile prisotne "minimalno", in sicer daleč od frontne črte v vzhodni Ukrajini.
Njihov namen bi bil preprečiti ruske napade na ukrajinska mesta, pristanišča in drugo infrastrukturo v primeru prekinitve ognja, ki bi jo sklenili pod okriljem ZDA.
Macron bo Trumpu svetoval, da pred Putinom ne sme biti šibek
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je danes na družbenih omrežjih odgovarjal na vprašanja državljanov, je pred ponedeljkovim srečanjem s Trumpom v Washingtonu napovedal, da mu bo svetoval, da pred Putinom ne sme biti šibek.
"Povedal mu bom: 'Pred predsednikom Putinom ne morete biti šibki. To niste vi, to ni vaša blagovna znamka, to ni v vašem interesu. Kako ste potem lahko verodostojni s Kitajsko, če ste šibki s Putinom?'" je odgovoril Macron na eno od vprašanj francoske javnosti. Dejal mu bo tudi, da so "njegovi strateški interesi tudi naši", ob tem pa je znova poudaril, da morajo Evropa in ZDA ostati enotne glede vojne v Ukrajini.
Opozoril ga bo namreč, da "bo Rusija neustavljiva za Evropejce, za vse", če bo dovolil, da Putin zavzame Ukrajino. "Ne samo, da bo še močnejša (...), ampak bo prevzela Ukrajino in njeno vojsko, ki je ena največjih v Evropi, z vso našo opremo, tudi ameriško," je dodal in ocenil, da bi bila to "ogromna strateška napaka".
Bela hiša in francosko zunanje ministrstvo sta potrdila, da se bosta s Trumpom v Beli hiši sešla v ponedeljek. Trump bo nato v četrtek sprejel še britanskega premierja Keira Starmerja.
Potem ko je Macron ta teden ocenil, da je Rusija eksistencialna grožnja za Evropejce, je po presenetljivi spremembi ameriške politike predsednika Trumpa do Rusije danes izrazil prepričanje, da Francija vstopa v novo obdobje, ki jim bo vsililo izbire. "Evropejci moramo okrepiti svoje vojne napore," je dejal.
Ob tem je poudaril, da ne namerava francoskih vojakov v Ukrajino poslati "že jutri", temveč nakazal, da razmišljajo, da bi zagotavljali mir, ko bosta strani izpogajali mirovni sporazum.
Potem ko je Trump označil Zelenskega za diktatorja, je poudaril, da je bil izvoljen na svobodnih volitvah. "To ne velja za Vladimirja Putina, ki že dolgo ubija svoje nasprotnike in manipulira z volitvami," je dejal.
Poudaril je še, da nima nihče pravice govoriti, da Ukrajina nima pravice, da bi postala članica EU-ja ali Nata, ob oceni, da bo to del mirovnih pogajanj. Trumpova administracija je sicer tako kot Moskva že izključila možnost članstva Kijeva v Natu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje