"Sledili bodo dogovori s Češko, Slovenijo, po srečanju z irskim premierjem pa smo sprejeli tudi odločitev, da pripravimo varnostni sporazum z Irsko," je na današnji tiskovni konferenci v Kijevu dejal ukrajinski predsednik. Ob tem je dodal, da so bile med njegovim nedavnim obiskom v ZDA sprejete odločitve o dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe patriot.

Slovenska vlada je varnostni sporazum, kakršnega je Ukrajina že podpisala s številnimi državami, začela pripravljati spomladi. Med drugim bi lahko sporazum podpisala že predsednica republike Nataša Pirc Musar, ko je bila v Kijevu konec junija, a se je zapletlo, ker Ukrajina ni podprla osnutka, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.

Sorodna novica Na vrhu Nata Golob še ne bo podpisal varnostnega sporazuma z Ukrajino

Ker sporazum še ni bil usklajen, ga premier Robert Golob z Zelenskim ni mogel podpisati niti na nedavnem vrhu Nata. Po novem naj bi ga predvidoma podpisal v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.

Sporazum naj ne bi predvideval dodatnih finančnih zavez Slovenije do Ukrajine razen nadaljnjega financiranja humanitarne pomoči. Vseboval pa bi obsodbo ruske agresije in neomajno podporo Slovenije ozemeljski celovitosti Ukrajine ter zavezanost skupnim vrednotam, od demokracije do varovanja človekovih pravic in svoboščin.

Zelenski poziva Rusijo na mirovni vrh o Ukrajini

Zelenski je sicer na tiskovni konferenci dejal tudi, da bi se morala Rusija udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini. V okviru priprav na izvedbo vrha je Zelenski napovedal srečanja na temi energetske in prehranske varnosti v Katarju in Turčiji.

Prvi mirovni vrh je junija organizirala Švica na prošnjo Kijeva. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, se pa je okoli 80 držav, vključno s Slovenijo, v sklepni izjavi zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.

Rusija, ki na vrh ni bila povabljena, je bila do srečanja kritična in poudarila, da vrh ni prinesel nobenih rezultatov. Namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin pa je pred kratkim izjavil, da se Moskva ne namerava udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini. Kritičen je bil zlasti do tega, da bi se na drugem vrhu razpravljalo le o ukrajinskih načrtih za mir, ne pa tudi o drugih pobudah.

Skoraj polovica oziroma 43 odstotkov Ukrajincev sicer podpira mirovna pogajanja z Rusijo, kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava inštituta Razumkov. Približno 35 odstotkov nasprotuje pogajanjem, 21 pa je neopredeljenih.

Za začetek pogajanj z Moskvo se zavzemajo zlasti prebivalci osrednjih in južnih ukrajinskih območij. Na vzhodu države pa je mnenje prebivalcev enakomerno razdeljeno med tiste, ki so za pogajanja, tiste, ki jim nasprotujejo, in tiste, ki glede tega še niso odločeni.