Zelenski je v nagovoru dejal, da je treba krepiti zmogljivosti za boj proti destabilizaciji Evrope in sveta. "Če bi Rusiji uspelo podrediti našo državo in ogroziti celotno vzhodno Evropo, bi nato brez dvoma poskušala destabilizirati Balkan," je opozoril.

Destabilizacijo Evrope lahko po njegovem prepričanju prepreči ukrajinski načrt, ki lahko po njegovih besedah premosti vrzel, ki trenutno preprečuje mir. "Ko se bo ta načrt začel uresničevati, bo Rusija izgubila svojo moč, ki ji omogoča, da predstavlja grožnjo za vso Evropo," je menil.

Ključni partner pri uresničitvi tega cilja je po njegovih besedah Evropska unija, k pomoči pa je pozval tudi udeležence vrha. "Kljub velikim političnim napetostim moramo poskrbeti, da bo naša enotnost v Evropi ohranila stabilnost," je dejal ukrajinski predsednik.

Poudaril je, da je za mir v Ukrajini ključno njeno članstvo v Natu in EU-ju, in pojasnil, da bi se Ukrajina lahko približala stabilnosti in miru do prihodnjega leta.

Zelenski je na srečanju dejal, da razmere na bojišču "ustvarjajo priložnost" za ukrepe, s katerimi bi lahko končali vojno v Ukrajini leta 2025.

"Oktobra, novembra in decembra imamo priložnost, da položaj premaknemo v smeri miru in trajne stabilnosti," je dejal Zelenski, ki je pozval države jugovzhodne Evrope, naj vlagajo v proizvodnjo orožja v Ukrajini.

Plenković: Ukrajina brani svojo svobodo

Vrh Ukrajina-jugovzhodna Evropa v Dubrovniku je gostil hrvaški premier Andrej Plenković, z njim pa so želeli izkazati solidarnost in podporo držav jugovzhodne Evrope Ukrajini, ki se spopada z rusko agresijo.

Pred zasedanjem sta Plenković in Zelenski podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju in podpori med Hrvaško in Ukrajino. Sporazum o sodelovanju obsega predvsem področja humanitarne pomoči, razminiranja in pregona vojnih zločinov.

Plenković je po podpisu sporazuma na družbenem omrežju X poudaril, da Ukrajina danes brani svojo svobodo. Napovedal je tudi, da ji bo Hrvaška še naprej nudila politično, humanitarno, gospodarsko in vojaško pomoč ter podpirala njeno evropsko pot.

Pirc Musar: Slovenija bo še naprej pomagala

Na vrhu je sodelovala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V govoru je Pirc Musar poudarila, da Slovenija močno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter odločno obsoja rusko agresijo proti Ukrajini.

Ob tem je opozorila na skrb vzbujajoče poročila o naraščajočem številu civilnih žrtev. "Julij in avgust sta bila najbolj smrtonosna meseca za civiliste v skoraj dvoletnem obdobju. Zgrožena sem nad poročili o zračnih napadih na stanovanjske stavbe, bolnišnice, šole in energetsko infrastrukturo, katerih namen je otežiti življenje civilistom pred prihajajočo zimo," je dejala Pirc Musar. Dodala je, da morajo biti odgovorni za te napade kaznovani, pri čemer je pozdravila ukrajinsko ratifikacijo rimskega statuta.

Predsednica je še dodala, da Slovenija pomaga od prvega dne ruske agresije in bo nadaljevala, dokler bo potrebno. Dejala je, da je še posebej pomembno delo na področju psihosocialne rehabilitacije, Slovenija pa je prejšnji teden gostila skupino 50 ukrajinskih otrok in mladostnikov, ki so doživeli travme zaradi vojne.

Pirc Musar je izrazila zadovoljstvo nad skupnimi prizadevanji v podporo Ukrajini in poudarila pomen evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije.

Pirc Musar se je nato sešla tudi z Zelenskim in mu zagotovila podporo, vse dokler bo potrebno. Kot je ob tem zapisala na omrežju X, "Slovenija močno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine". Zelenski pa je zapisal, da sta se v pogovoru predvsem osredotočila "na uresničevanje dvostranskega varnostnega sporazuma in nadaljnji podpori pri obrambi". "Hvaležen sem Sloveniji za njeno vztrajno podporo," je na omrežju X še
zapisal Zelenski.

Ob koncu razprave je izrazila zadovoljstvo nad skupnimi prizadevanji v podporo Ukrajini in poudarila pomen evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije. "Slovenija bo ostala trden zagovornik širitve, saj verjamemo, da je to ključna naložba v varnost, stabilnost in blaginjo Evrope," je dodala.

Tretje srečanje voditeljev

Na vrhu so poleg Plenkovića, Zelenskega in Pirc Musar sodelovali tudi predsednica Kosova, predsednika Črne gore in Srbije, predsedniki vlad Grčije, Bolgarije, Albanije in Severne Makedonije, predsednica sveta ministrov Bosne in Hercegovine ter trije zunanji ministri.

Pirc Musar se je na dvostranskih srečanjih sešla z Zelenskim, Plenkovićem in kosovsko predsednico Vjoso Osmani. Pred začetkom vrha se je srečala tudi s predstavniki slovenskega kulturnega društva Lipa, ki deluje v Dubrovniku.

To je bilo tretje srečanje voditeljev v tem formatu, predtem sta vrha potekala avgusta lani v Atenah in februarja v Tirani.