"Naša vojska je zajela kitajska državljana, ki sta se bojevala v ruski vojski. To se je zgodilo na ozemlju Ukrajine – v Doneški oblasti. Imamo dokumente obeh ujetnikov, bančne kartice in osebne podatke," je na družbenem omrežju sporočil Zelenski.

Dodal je, da je po informacijah ukrajinskih obveščevalcev v vrstah ruskih oboroženih sil "še veliko več kitajskih državljanov". Svojo objavo je opremil s kratkim videoposnetkom, ki prikazuje enega od domnevno zajetih Kitajcev.

Zelenski je zapisal še, da trenutno "razjasnjujejo vsa dejstva", pri čemer je omenil obveščevalce, varnostno službo SBU in pristojne službe znotraj vojske.

"Zunanjemu ministrstvu sem naročil, naj nemudoma stopi v stik s Pekingom in ugotovi, kako se bo Kitajska na to odzvala," je dodal ukrajinski predsednik.

Kitajska je sicer redno tarča obtožb Zahoda, češ da Rusiji z zagotavljanjem materiala in vojaške tehnologije omogoča nadaljevanje vojne v Ukrajini. V Pekingu so to večkrat zanikali in vztrajajo, da je Kitajska v vojni nepristranska.

Moskva in Peking sta sicer od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 dodatno okrepila politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje. Kitajski zunanji minister Vang Ji, ki se je v začetku meseca mudil na obisku v Moskvi, je takrat skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom poudaril, da se njuni državi zavzemata za pravičnejši večpolaren svetovni red in demokratizacijo mednarodnih odnosov.

V Varnostnem svetu obsodili ruski napad na civiliste v Krivem Rogu

Večina članic Varnostnega sveta ZN-a je v torek ostro obsodila petkov ruski napad na ukrajinske civiliste v Krivem Rogu, vendar najpomembnejši organ Svetovne organizacije tudi tokrat ne bo ukrepal, ker ima stalna članica Rusija pravico do veta. Zasedanje je na prošnjo Ukrajine sklicalo šest držav, med njimi Slovenija.

V ruskem raketnem napadu na Krivi Rog je v petek umrlo 20 civilistov, med njimi devet otrok. Rusija trdi, da je napadla vojaški cilj, kar je poročevalec, generalni podsekretar za humanitarne zadeve Tom Fletcher, zavrnil.

Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige je to največje število ukrajinskih otrok, ubitih v enem napadu od leta 2022, ko je Rusija sprožila invazijo v Ukrajini.

"Rusija mora ustaviti teror nad ukrajinskimi otroki in civilisti, odgovoriti na predlog ZDA o popolni prekinitvi ognja, ki ga je Ukrajina sprejela, in končati vojno," je zapisal na družbenem omrežju X.

"Odločen mednarodni odziv na ruska grozodejstva je ključnega pomena. Tak teror se ne bi smel nikoli zgoditi. Pozivamo k ostri obsodbi kot tudi k odločnemu ukrepanju," je dodal Sibiga.

Zelenski je po napadu v Krivem Rogu v nedeljo opozoril, da število ruskih zračnih napadov na Ukrajino narašča, kar po njegovem kaže, da mednarodni pritisk na Moskvo ni zadosten in da Rusija noče premirja.

ZDA brez kritik Moskve

Po več deset tisoč mrtvih civilistih in več sto milijardah dolarjev škode se ruska agresija na Ukrajino ni niti najmanj unesla, je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in tako kot drugi navedla petkov napad na Krivi rog.

"Napadi na civiliste so jasna kršitev mednarodnega prava," je dejala in poudarila nujnost kaznovanja odgovornih. Ob tem je zavrnila ruske trditve o domnevnem napadu na ukrajinski vojaški cilj.

"Slovenija še vedno upa, da bo ameriška pobuda prinesla rezultate. Bolj kot kdajkoli potrebujemo trajno premirje, ki bo vodilo do trajnega miru in Ukrajina je sprejela premirje. Rusijo pozivamo, naj ji sledi. Slovenija bo še naprej delala za pravičen in trajen mir v Ukrajini v skladu z Ustanovno listino ZN," je dejala.

Britanska veleposlanica Barbara Woodward je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožila, da zavlačuje s premirjem, medtem pa krepi napade na ukrajinska mesta. "Spet moramo obsojati nov ruski napad, ki je pobil in ranil ukrajinske civiliste in kršil odgovornosti Rusije kot stalne članice Varnostnega sveta," je dejala.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea pa je v skladu z novo politiko Washingtona k umiritvi razmer pozvala obe strani, brez ostrih kritik Moskve. "O zavezanosti predsednika Putina miru bomo sodili na podlagi dejanj. Napadi, kot je bil tisti na Krivi Rog in usmrtitve vojnih ujetnikov lahko ogrozijo mirovni proces," je dodala.