"Za te zločine morajo prevzeti odgovornost. To pa lahko uveljavi le sodišče," je opozoril Zelenski, ki so ga na sedežu ICC-ja sprejeli predsednik sodišča Piotr Hofmanski in drugi visoki uradniki.
ICC sicer že več mesecev preiskuje domnevne vojne zločine, storjene v Ukrajini od začetka ruske vojaške agresije. Marca je sodišče tudi izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove, ker naj bi bila odgovorna za deportacije. V Moskvi so nalog označili za nezakonit in proti tožilcem in sodnikom ICC-ja sprožili kazensko preiskavo.
Sodišče trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča.
Zelenski, ki je na Nizozemsko prispel že v sredo zvečer, je zjutraj obiskal parlament in se sešel z nekaterimi nizozemskimi poslanci. Poleg obiska sedeža ICC-ja se je sešel tudi z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem, ministrico za obrambo Kajso Ollongren in belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem.
Po srečanju je ukrajinski predsednik na skupni novinarski konferenci z Ruttejem in De Croojem dejal, da je nerealno, da bi se Ukrajina med vojno pridružila zvezi Nato. "Toda med vojno želimo dobiti zelo jasno sporočilo, da bomo v Natu po vojni," je poudaril in pojasnil, da je od nekaterih držav že prejel pozitivna sporočila v povezavi s tem, vendar upa, da bo prejel več konkretnih znakov podpore.
Rutte je možnost vstopa Ukrajine v Nato označil za "zelo občutljivo" vprašanje, a ob tem zagotovil, da podpira njeno morebitno članstvo.
"Najpomembneje je, da čim prej izpolnimo, kar je bilo obljubljeno našim vojakom," je še dejal Zelenski in izrazil upanje, da bodo Nizozemska in druge zaveznice Ukrajini pri tem pomagale.
Zelenski naj bi danes obiskal tudi nizozemsko vojaško oporišče in si ogledal opremo, namenjeno ukrajinskim silam.
Pred obiskom Nizozemske je Zelenski v sredo prav tako nenapovedano obiskal Finsko, kjer se je udeležil vrha voditeljev petih nordijskih držav. V Helsinkih se je zahvalil Fincem za njihovo obsežno podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji in izrazil prepričanje, da bo Kijev kmalu dobil zahodna bojna letala za obrambo pred ruskimi silami.
Nizozemska je Ukrajini doslej zagotovila obsežno vojaško pomoč v vrednosti približno 1,32 milijarde dolarjev. Aprila je tudi napovedala, da bo skupaj z Dansko kupila 14 tankov leopard 2 in jih nato predala Kijevu.
Novi napadi na ukrajinska mesta
Dan po domnevnem napadu na Kremelj z brezpilotnim letalnikom so v Kijevu, Odesi in Zaporožju odjeknile eksplozije. Zgodil se je tudi napad z brezpilotnim letalnikom na naftno rafinerijo na jugu Rusije. Kot poroča BBC, je bilo eksplozije slišati v več ukrajinskih mestih, tako v glavnem mestu Kijev kot Zaporožju in Odesi na jugu države.
Šlo naj bi za napade z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave. "Napadalci so izstrelili do 24 letalnikov šahed-136/131. Ukrajinske letalske sile pa so v sodelovanju z drugimi enotami zračne obrambe sestrelile 18 brezpilotnih letalnikov," so ukrajinske letalske sile zapisale na Telegramu.
Vodja vojaške uprave v Kijevu Sergej Popko je sporočil, da so po predhodnih podatkih "sile zračne obrambe nad Kijevom uničile vse sovražnikove rakete in letalnike", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozoril je, da je to že tretji dan ruskih napadov na Kijev v mesecu maju. "Tako intenzivnih napadov naše mesto ni doživelo od začetka letošnjega leta," je še dodal. Ostanki sestreljenih letalnikov naj bi padli na različne dele Kijeva, a pri tem niso povzročili žrtev.
15 letalnikov je Rusija usmerila tudi proti pristaniškemu mestu Odesa, je sporočilo južno poveljstvo ukrajinskih oboroženih sil in dodalo, da so jih 12 sestrelili, trije pa so zanetili požar v stanovanjski stavbi, ki so ga nato hitro pogasili.
Tudi tokrat naj bi bili brezpilotni letalniki izstreljeni iz zahodne ruske regije Brjansk in z vzhodne obale Azovskega morja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Napadi so se zgodili dan po domnevnem napadu na Kremelj, za katerega je Rusija okrivila Ukrajino, ki odgovornost zanika. Moskva je zaradi eksplozije nad Kremljem zagrozila z maščevanjem.
Moskva: Odločitev o napadu na Kremelj sprejele ZDA
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je glede napada brezpilotnih letalnikov, ki naj bi bili ukrajinski, na Kremelj dejal, da so odločitev zanj sprejele ZDA.
"Odločitve o takšnih napadih se ne sprejemajo v Kijevu, temveč v Washingtonu. Kijev naredi le to, kar mu je naročeno, in Washington mora jasno razumeti, da mi to vemo," je dejal Peskov.
V odzivu je tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost John Kirby zavrnil obtožbe ruskih oblasti. "S tem nismo imeli nič. Peskov preprosto laže," je dejal za ameriško televizijo MSNBC. Dodal je, da ZDA niso spodbujale ali omogočile Ukrajini, da bi napadla Rusijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin danes že normalno dela v svoji pisarni v Kremlju, je izjavil Peskov in dodal, da bodo varnostni ukrepi v Moskvi poostreni. Ti bodo poostreni tudi ob praznovanju dneva zmage, s katero bodo 9. maja proslavili zmago nekdanje Sovjetske zveze nad nacisti.
Napad na rusko rafinerijo
V četrtek zjutraj pa je brezpilotni letalnik napadel rusko rafinerijo Ilski na jugu Rusije v pristanišču Novorosisk ob Črnem morju. V rafineriji je nato izbruhnil požar, zagoreli so rezervoarji z naftnimi proizvodi. Gasilci so požar pogasili, poroča nemški portal Deutsche Welle, guverner Krasnodarja Venjamin Kondratjev pa je dejal, da žrtev ni bilo.
Gre za zadnjega v nizu napadov z brezpilotnimi letalniki, eksplozij in požarov, ki so se v zadnjih tednih zgodili v Rusiji.
Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da "teroristična dejanja in sabotaže ukrajinskih oboroženih sil dobivajo zagon brez primere". Prav tako je tudi naznanilo, da si Rusija pridržuje pravico do povračilnih ukrepov.
Rusija naj bi na Krimu sestrelila letalnik
Ruske oblasti so sporočile, da je bil v bližini letalskega oporišča v Sevastopolu na polotoku Krim, ki si ga je Rusija leta 2014 priključila, sestreljen letalnik. Gre za zadnjega v nizu tovrstnih incidentov v zadnjih dneh, ko so iz Rusije poročali o podobnih napadih z letalniki in eksplozijah.
"Nov napad na Sevastopol. Približno ob 19. uri (18. uri po srednjeevropskem času) so sile zračne obrambe uničile brezpilotni letalnik na območju letališča Belbek," je za Telegram sporočil proruski guverner Sevastopola Mihail Razvožajev.
Incident se je zgodil po več napadih z letalniki, ki jih je Rusija obsodila, vključno z napadom, ki je bil po navedbah Moskve namenjen atentatu na ruskega predsednika.
V Rusiji in na Krimu se je v zadnjih dneh pred pričakovano protiofenzivo ukrajinskih sil zgodilo več sabotaž, med drugim na železnice in skladišča goriva, čeprav Kijev ni prevzel odgovornosti za nobeno od njih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje