Jemen velja za najrevnejšo arabsko državo, ki pa je hkrati eden tesnih zaveznikov ZDA v boju proti Al Kaidi. Foto: Reuters
Jemen velja za najrevnejšo arabsko državo, ki pa je hkrati eden tesnih zaveznikov ZDA v boju proti Al Kaidi. Foto: Reuters
Hasan Mašajma ob vrnitvi v Bahrajn
Po prvih smrtnih žrtvah v Bahrajnu je začel popuščati režim, ki se je pripravljen pogajati z opozicijo, zato je ta tudi dopustila vrnitev opozicijskega voditelja Hasana Mašajme. Foto: Reuters

Husein al Ahmar je na zborovanju v mestu Amran, ki leži 50 km severozahodno od glavnega mesta Sane, nagovoril več kot deset tisoč zbranih pripadnikov najvplivnejše plemenske zveze v državi. "Oznanjam svoj odstop iz Splošnega ljudskega kongresa (vladna stranka v Jemnu) in pozivam vse plemenite Jemence, da strmoglavijo režim. Režim mora pasti, da lahko zgradimo državo, ki bo temeljila na civilnih ustanovah," so bile nedvoumne besede poglavarja, ki je govoril na zboru, poimenovanem Festival svobode in spremembe.

Oče drugi mož Salehovega režima
Leta 2007 je Husein al Ahmar na mestu vrhovnega poglavarja nasledil umrlega očeta Abdulaha, ki je veljal za drugega najvplivnejšega človeka v državi. Predsednik Saleh, ki je v letih 1978-1991 vladal Severnemu Jemnu, nato pa združeni državi, je član al Ahmarjeve plemenske zveze.

V petek so bili v Sani novi siloviti protivladni protesti, ki jim Salehov režim kljubuje s provladnimi shodi. V spopadih po petkovi molitvi je umrlo najmanj sedem ljudi, s čimer se je število žrtev po začetku protestov 17. februarja povzpelo na 24.

Nemiri v Jemnu od severa do juga
Protesti so se razširili po vsej državi in so prestopili verske in ideološke ločnice, ki so v tej revni državi na jugu Arabskega polotoku zelo močne. Na severu Jemna že več let poteka upor šiitske manjšine, na jugovzhodu pa delujejo uporniške skupine, ki želijo obuditi Južni Sudan.

Nov vrhunec protestov v Bahrajnu
Bahrajn
je v petek doživel najbolj množične protivladne proteste, odkar se je revolucionarnega duha navzela tudi ta otoška država v Perzijskem zalivu. Protestniki, med katerimi neizogibno prevladujejo pripadniki diskriminirane šiitske večine, stopnjujejo pritisk, medtem ko sunitska kraljeva družina počasi popušča zahtevam.

Kralj Hamad Ben Isa al Halifa je v torek odredil izpustitev 23 političnih zapornikov in prenehanje sodnega pregona proti dvema opozicijskima voditeljema, ki sta bila v izgnanstvu v Londonu. Prvi, Hasan Mašajma, vodja radikalne šiitske skupine Hak, se je v soboto vrnil v domovino.

Mašajma za poenotenje in opredelitev zahtev
"Prišel je čas za resnično enotnost in naša prioriteta zdaj je, da opozicija sede skupaj s protestniki na trgu Biser in jasno opredeli svoje zahteve," je ob prihodu povedal novinarjem Mašajma. V Libanonu, prek katerega se je vračal v Bahrajn, so Mašajmo aretirali, saj je bila proti njemu še vedno razpisana Interpolova tiralica. Potem ko so bahrajnske oblasti potrdile, da so bile obtožbe proti njemu umaknjene, pa so ga v petek izpustili.

V 1,2-milijonskem Bahrajnu šiiti predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, že dolgo pa se pritožujejo nad diskriminacijo in drugimi zlorabami s strani vladajoče sunitske dinastije, ki otoško državo vodi že od leta 1783. Oblast je šiitskim opozicijskim skupinam sicer ponudila pogajanja, a jih do zdaj še ni bilo.