Na dvodnevnem vrhu severnoatlantskega zavezništva, ki poteka v Čikagu, so voditelji držav članic, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, največ pozornosti namenili Afganistanu.
Spor med ZDA in Pakistanom o oskrbovalnih poteh čez pakistansko ozemlje, po katerih bi Nato oskrboval tuje sile v Afganistanu, grozi, da bo zasenčil vrh Nata. Pakistan in ZDA se ne morejo zediniti glede pogojev, ki jih Islamabad postavlja za ponovno odprtje teh poti, ki so jih zaprli novembra lani, potem ko so v zračnih napadih ameriških letal umrli številni pakistanski vojaki. Napredka v pogovorih ni prineslo niti srečanje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton in pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija.
Pakistan zahteva več denarja
V sklepni izjavi vrha v Čikagu piše, da "imajo države v regiji, še posebej Pakistan, pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnega miru, stabilnosti in varnosti v Afganistanu", te vloge pa se Islamabad dobro zaveda. Pakistan v zameno za ponovno odprtje poti zahteva javno opravičilo zaradi smrti svojih vojakov, razmislek o ameriški politiki napadov brezpilotnih letal na ozemlju Pakistana in veliko povečanje plačila za prevoz, ki trenutno znaša 250 ameriških dolarjev na vozilo. Predsednik ZDA Barack Obama zaradi zahteve po povečanju plačila ni zadovoljen, saj ZDA Pakistanu plačujejo velike vsote denarja za pomoč.
Voditelji so v sklepni deklaraciji uradno potrdili ameriški načrt o postopnem umiku tujih sil iz nemirne države. Nekatere Natove članice so že obljubile, da bodo tudi po umiku same pomagale afganistanskim varnostnim silam v boju s talibanskimi uporniki. S potrditvijo načrta umika želijo članice Nate ustreči domači javnosti, ki je že naveličana več kot deset let vojne, po drugi strani pa skušajo Afganistance prepričati, da jih tudi po umiku tujih sil ne bodo zapustile.
Svet Afganistana ne bo pustil na cedilu
Obama je dejal, da ga mednarodna skupnost ne bo pustila na cedilu. "Ko se bodo postavljali na svoje noge, bomo stali z njimi," je zagotovil in izrazil zaupanje v sposobnost afganistanskih varnostnih sil, da prevzamejo odgovornost za varnost države v svoje roke. Voditelji niso pozabili na ženske v Afganistanu. V deklaraciji pozivajo k povečevanju sodelovanja žensk pri obnovi države, v politiki, pri utrjevanju miru in procesu pomiritve. Afganistansko vlado pa so pozvali, naj vidno napreduje pri gradnji demokratične družbe z vladavino prava, bojem proti korupciji in spoštovanjem človekovih pravic, vključno z enakopravnostjo med spoloma.
Francoski predsednik Francois Hollande vztraja, da bo do konca letošnjega leta iz Afganistana umaknil vse francoske vojake, Francija pa bo nato pomagala na druge načine. Slovenski premier Janša je sporočil, da bodo slovenski vojaki ostali do konca misije, saj bi bilo po njegovih besedah izjemno nespametno, da velik napor, ki smo ga vsi skupaj vložili, izničimo tako, da nekaj mesecev pred koncem misije vržemo puško v koruzo.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je potrdil, da bodo afganistanske varnostne sile do sredine leta 2013 dobile glavno odgovornost za bojne operacije v državi, Nato pa bo svojih 130.000 vojakov umaknil do konca leta 2014.
Slovenija bo prispevala za brezpilotna letala
Prvi dan zasedanja je bil sicer najpomembnejši dogodek podpis pogodbe 28 obrambnih ministrov članic Nata in ameriškega podjetja Northrop Grumman o 1,7 milijarde vrednem poslu za vzpostavitev sistema za nadzor kopnega iz zraka (AGS). Glavna nadzorna postaja na tleh bo na Siciliji, sicer pa gre za zaščito s petimi brezpilotnimi letali.
Northrop Grumman je sporočil, da bo začetno vzpostavitev sistema, ki naj bi bil operativen do leta 2017 financiralo 13 držav, med njimi Slovenija, zaradi česar lahko pri poslu sodelujejo podjetja iz teh držav.
Iz Bele hiše so pojasnili, da je skupina 14 držav (Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Norveška, Romunija, Slovaška in Slovenija) sprejela nakup petih brezpilotnih letal in s tem povezane poveljniške ter nadzorne postaje na tleh. Z združevanjem virov se bo tako varnost zagotavljala vsem članicam po nižjih stroških.
Protest proti vojni
Prvi dan vrha v nedeljo se je na ulicah Chicaga zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti vojnam in izražali nezadovoljstvo zaradi gospodarskih in finančnih kriz, varčevalnih ukrepov ter številnih drugih krivic. Med protestniki so bili tudi vojaški veterani, ki so "vračali" medalje.
Protesti so bili večinoma mirni, le na koncu je nastal incident, ko je skupina napadla policijske barikade in policiste obmetavala s steklenicami ter z drugimi predmeti. Policisti so na napad odgovorili in na koncu je bilo aretiranih okrog 45 ljudi, štirje policisti pa so končali v bolnišnici.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje