Pred 20. junijem, svetovnim dnem beguncev, so pri ZN-u objavili nove številke. Opozorili so, da je število notranje razseljenih ljudi in beguncev po svetu doseglo 70,8 milijona ljudi, kar je največ od ustanovitve Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) leta 1950. Dodali so, da se je število notranje razseljenih in beguncev od konca leta 2017 do konca leta 2018 povečalo za 2,3 milijona.

Največ novih notranje razseljenih ljudi prihaja iz Etiopije, kjer se na jugu in zahodu države dogaja etnično nasilje. Približno 1,56 milijona Etiopijcev je bilo tako lani prisiljenih zapustiti svoje domove, a večina jih je ostala znotraj lastne države.

Največ beguncev se je zateklo v Turčijo in Pakistan

Množični beg iz države pa se je zgodil med drugim iz Venezuele, Južnega Sudana in Demokratične republike Kongo. UNHCR ob tem dodaja, da gre za dokaj zadržane ocene, saj je doslej le majhen delež od štirih milijonov Venezuelcev, ki so zbežali iz države, zaprosil za azil.
V zadnjih dveh desetletjih se je število notranje razseljenih in beguncev podvojilo. Lani je bilo tako povprečno prisiljenih vsak dan svoj dom zapustiti 37.000 ljudi. Obenem se je po svetu lani zmanjšalo število ljudi, ki so se vrnili na svoje domove, ki so jih predhodno zapustili; teh je bilo 2,5 milijona. Leto prej jih je bilo pet milijonov.

"Za vrnitev je bistveno, da ni prenagljena ali prezgodnja," še opozarja UNHCR in ob tem omenja primere, ko so se ljudje kljub pomanjkanju stabilnosti vrnili v Sirijo ali Južni Sudan.
Breme za oskrbo beguncev ob tem pretežno nosijo najrevnejše države sveta, saj se je vanje doslej zatekla tretjina celotne svetovne populacije beguncev. Državi, ki sta lani gostili največ beguncev, sta sicer sirska soseda Turčija in afganistanski sosed Pakistan, sledijo Uganda, Sudan in Nemčija.

ZDA so na drugi strani lani prejele največ novih prošenj za azil. ZDA so ključna destinacija za ljudi, ki pred nasiljem bežijo iz Srednje Amerike, ter Venezuelce, ki poskušajo ubežati gospodarski in politični krizi v državi. Venezuelci se večinoma zatekajo v Kolumbijo, Peru in Ekvador.

Med države z velikim številom novih prošenj za azil so še države Južne Amerike, jugovzhodne Evrope ter Nemčija, Francija in Kanada.

"Novi konflikti povzročajo nove valove beguncev, ob tem, da še niso razrešeni stari," je ob objavi poročila še opozoril Grandi in dodal: "Kar vidimo v teh številkah, je nova potrditev, da dolgoročno narašča število ljudi, ki potrebujejo varnost pred vojno, spopadi in preganjanjem. "Čeprav odnos do beguncev in prebežnikov pogosto povzroča delitve, smo tudi priča velikodušnosti in solidarnosti, zlasti v skupnostih, ki same gostijo veliko število beguncev," je še izjavil.

Begunci, notranje razseljeni, prosilci za azil

Poročilo sicer navaja tri glavne skupine razseljenih in beguncev. V prvi skupini so begunci ali ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo državo zaradi konflikta, vojne ali preganjanja. Lani jih je bilo po svetu 25,9 milijona, kar je 500.000 več kot leta 2017. V to številko je vključenih tudi 5,5 milijona palestinskih beguncev. Druga skupina je 3,5 milijona prosilcev za azil. Gre za ljudi, ki so zapustili svojo domovino in so pod mednarodno zaščito in čakajo, da jim priznajo status begunca. Tretja skupina so notranje razseljene osebe. Gre za osebe, ki so razseljene znotraj lastne države. Na svetu jih je 41,3 milijona.

Več kot dve tretjini beguncev po svetu prihajata iz Sirije, Afganistana, Južnega Sudana, Mjanmara in Somalije. Iz Sirije je zbežalo 6,7 milijona beguncev, sledi Afganistan z 2,7 milijona. Število razseljenih oseb zaradi nasilja se bistveno povečuje vse od leta 2009, ko so prešteli 43,3 milijona razseljenih zaradi nasilja. Največje povečanje je bilo med letoma 2012 in 2015, kar je bilo posledica vojne v Siriji.