Mednarodna ekipa je preučila različne vzroke neprimernega prehranjevanja v nosečnosti in otroštvu, kar lahko na eni strani vodi v debelost, na drugi pa v podhranjenost, oboje pa ima tudi ekonomske posledice.

V nedavnem poročilu Združenih narodov je tako zapisano, da nepravilna prehrana svet v celoti stane okoli tri tisoč milijard evrov na leto, kar za vsakega Zemljana pomeni okoli 380 evrov. Toliko namreč stane njegova zdravstvena oskrba in zmanjšana delovna produktivnost.

Kmetijska proizvodnja bo rasla
Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa je v poročilu opozorila, da bi lahko počasna rast kmetijske proizvodnje in močno povpraševanje po biogorivih v prihodnjem desetletju zvišalo svetovne cene nafte. Kot so v skupnem poročilu opozorili predstavniki FAO in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), se bo kmetijska proizvodnja do leta 2022 na letni ravni krepila za 1,5 odstotka, medtem ko se je v preteklih desetih letih za 2,1 odstotka.

Širitev kmetijske dejavnosti sicer glede na ugotovitve poročila zavirajo pomanjkanje nove kmetijske zemlje, rast stroškov in krepitev okoljskih pritiskov. Cene poljščin in mesnih izdelkov bodo glede na napoved na srednji rok zaradi počasnejše proizvodnje in močnejšega povpraševanja po hrani in biogorivih ostale nad "zgodovinskim povprečjem".

"Visoke cene hrane predstavljajo spodbudo za povečanje proizvodnje, mi pa moramo narediti vse, da bodo imeli nekaj od tega tudi revni kmetje," je zato poudaril generalni direktor FAO Jose Graziano De Silva. V svetu sicer še vedno govorimo o "grožnji svetovni prehranski varnosti", predstavljajo pa jo prav premajhna proizvodnja, negotovo gibanje cen in trgovinski spori.