V letu 2016 sta bila ubita 102 novinarja, lani pa je število njihovih smrti nekoliko upadlo - ubitih jih je bilo 80. Ta upadanje se letos ne nadaljuje, saj je samo do 9. oktobra umrlo 80 novinarjev, kaže poročilo organizacije Unicef o varnosti novinarjev in nevarnosti nekaznovanosti.
Nekateri izmed ter napadov so se zgodili v državah, ki jih do zdaj ni pretresalo nasilje nad novinarji. V letu 2016 so bile za predstavnike tega poklica najnevarnejše arabske države, kjer se je zgodilo 32 odstotkov vseh smrti, lani pa so bili najbolj ogroženi v Aziji, kjer so imeli 27 odstotkov žrtev tega poklica. Med najnevarnejšimi državami za novinarje sta bili v obeh letih Mehika in Afganistan, kjer so jih v tem obdobju ubili skupno 50.
Smrti v državah, kjer ne potekajo oboroženi spopadi
V preteklih letih je začelo naraščati tudi število novinarjev, ubitih zunaj vojnih območij. Kar 55 odstotkov novinarjev je bilo namreč lani ubitih v državah, kjer ne potekajo oboroženi spopadi. Številne žrtve so sicer poročale o drugih perečih vprašanjih, kot so korupcija, tihotapljenje in politične nepravilnosti. V primerjavi s predhodnimi leti so v posamezni državi najbolj ogroženi domači novinarji. Med žrtvami je tudi vse več novinark, kljub temu pa med ubitimi še vedno prevladujejo moški. V Evropi so bili letos ali lani ubiti malteška preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galicia, na Slovaškem preiskovalni novinar Jan Kuciak, pred tednu v Carigradu do savdskih oblasti kritičen novinar Džamal Hašokdži.
"V zadnjih letih opažamo porast napadov novinarje v Evropi, kakršnih prej ni bilo. To je povezano tudi s tem, da politiki novinarje vse pogosteje diskreditirajo, dovolijo si veliko več žaljivk in psovk, kar javnosti lahko pošlje sporočilo o sprejemljivosti nasilja nad novinarji," je dejala Saorla McCabe iz Unesca.
Unesco je v poročilu še opozoril, da večina teh zločinov ostaja nekaznovanih. V preteklih 12 letih je bilo po podatkih organizacije ubitih 1.010 novinarjev, zgolj proti 115 primerom pa je potekala sodna obravnava, ki je vodila v obsodbo storilcev. 89 odstotkov vseh primerov tako ostaja nekaznovanih, kar po navedbah Unesca napadalce dodatno spodbuja h tovrstnim zločinom ter vodi v samocenzuro znotraj tega poklica in tudi javnosti.
Poročilo se sicer osredotoča zgolj na žrtve smrtonosnih napadov na novinarje, ki pa so po navedbah Unesca zgolj vrh ledene gore. Novinarji so namreč pogosto žrtve tudi nesmrtonosnih fizičnih napadov, ugrabitev, nezakonitega pridržanja, groženj, nadlegovanja, žrtve pa so lahko tudi njihove družine, še opozarja organizacija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje