Zaradi boljših gospodarskih obetov na vzhodu Evrope in rasti plač, delno tudi zaradi pomanjkanja delavcev, se glede na uradne podatke na desettisoče ljudi vrača v regijo, ki je sicer revnejša, a so življenjski stroški precej nižji kot na zahodu celine.

Vračanje ljudi sicer še ne bo rešilo pomanjkanja delovne sile, saj na tisoče ljudi še vedno načrtuje preselitev na zahod, poroča Reuters. Zadnji podatki za Madžarsko in Bolgarijo tako kažejo, da je izseljencev še vedno več kot ljudi, ki se v državi vračajo. Kljub temu pa številke kažejo na prelomno točko za regijo, od koder so ljudje večinoma odhajali.

Reuters navaja primer 40-letnega Madžara Zoltana Kissa, ki je sedem let delal v hotelski kuhinji na severu Italije. Zdaj pa namerava s prihranki v Budimpešti odpreti kavarno. Uradni podatki kažejo, da se je lani na Madžarsko vrnilo 17.000 ljudi, kar je več kot leto prej. Takrat se jih je vrnilo 15.000.

Več vrnitev tudi v Bolgarijo
Tudi v Bolgarijo se vrača vse več ljudi. Od leta 2014 se jih vrne več kot 9.000 na leto, kar je dvakrat več kot v prejšnjih letih. Med njimi je veliko mladih, ki odpirajo svoja podjetja, predvsem na področju informacijske tehnologije.

Medtem je bilo na Poljskem, največjem regionalnem gospodarstvu, lani prvič po drugi svetovni vojni več priseljencev kot izseljencev.

Ob tem se je lani zmanjšalo priseljevanje iz držav EU-ja v Veliko Britanijo, ki je bila poleg Nemčije in Italije močno zaželena destinacija med vzhodnimi Evropejci. Število novih priseljencev v Veliko Britanijo je bilo tako najnižje od širitve Unije leta 2004, ko je 10 držav postalo del EU-ja. Priseljence odvrača tudi napovedan izstop Velike Britanije iz Unije po lanskem referendumu.

Ekonomisti so večinoma optimistični glede gospodarskih obetov na vzhodu Evrope, kjer naj bi bila v prihodnjih letih gospodarska rast večja kot na zahodu, kljub zanašanju na razvojne sklade EU-ja.