mestu želi še več priseljencev.

Goslar, privlačno staro mestece s 50.000 prebivalci 70 kilometrov od Hannovra ob vznožju pogorja Harz, vpisano tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, se trenutno spopada s hudo demografsko krizo. In Junk rešitev upadajočega števila prebivalcev in krčenja gospodarstva vidi v "uvozu" prosilcev za azil.

V zadnjih desetih letih je število prebivalcev v Goslarju padlo za 4.000, trenutno pa se v povprečju populacija vsako leto zmanjša za 2.000 ljudi, ko starejši občani počasi umirajo, mlajši pa se odseljujejo v večja mesta. Junk, sicer konservativni župan iz vrst krščanskih demokratov, pa noče samo nemo opazovati, kako se njegovo mesto spreminja v mesto duhov, poroča Guardian.

Pribežnikom dom, mestu prihodnost
V nasprotju z večino preostalih evropskih politikov, ki se pribežnikov iz nemirnih delov Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike otepajo, si Junk na vse kriplje prizadeva pripeljati v Goslar več pribežnikov. Lani jih je mesto sprejelo 50, letos samo do zdaj že 41. A mestom dodelijo pribežnike po sistemu kvot, ki temelji na številu prebivalcev in njihovih dohodkih. V praksi to pomeni, da čim večje in bogatejše je mesto, tem več pribežnikov mora sprejeti.

"Ta sistem je nor, ker v večjih mestih pogosto primanjkuje stanovanj, medtem ko imamo v Goslarju ogromno prostora," razlaga Junk. "Na voljo imamo cel kup praznih stanovanj, sam pa bi raje videl, da z njimi omogočimo pribežnikom nov dom in jim pomagamo, mestu pa damo prihodnost, kot pa da gledamo, kako ta stanovanja propadajo."

Veliko posluha ni
Junk še dodaja, da drugi politiki po večini ignorirajo njegove pozive po sprejetju "goslarskega modela" še drugod po Nemčiji: "Pravijo mi - zakoni so zakoni. To je tipično togo in nemško, da moraš vedno delati z dodelanimi koncepti, kot pa da dopuščaš nove ideje. Vsak, ki mi reče, da je Nemčija polna ali da si jih ne moremo privoščiti, mu odgovorim, naj pomisli na našo preteklost - in na našo prihodnost. Seveda si jih lahko privoščimo - smo bogata država in naša dolžnost je, da pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni."

Župan Junk upa, da se bodo trije 17-letniki, ki so maja prispeli iz Sirije, odločili pognati korenine v Goslarju. "Ni tako neverjetno, da bodo rekli: 'To mesto me je lepo sprejelo, rad bi si tu ustvaril dom.' V vsakem izmed teh mladeničev in v vseh naših pribežnikih obstaja priložnost za Nemčijo," razlaga.

Skrajna desnica nasproti odprti državi
A Junkova propriseljenska politika je že povzročila kar nekaj hude krvi med županovimi nasprotniki. Za 29. avgust tako skrajna desnica načrtuje v Goslarju zborovanje pod sloganom "Obeti, ne množično priseljevanje".

In pred dnevi je nemški notranji minister Thomas de Maiziere izjavil, da bo letos v Nemčijo prišlo občutno več prosilcev za azil kot 400.000, kot so na ministrstvu sprva predvidevali. Končna številka naj bi bila bližje 450.000, kar je več kot še enkrat več kot lani. Nemško tradicijo precej velikodušnega sprejemanja pribežnikov si opazovalci vsesplošno razlagajo kot odgovor Berlina na svojo zloglasno nacistično preteklost, ko so Judje množično (na tak ali drugačen način) zapustili državo.

Je pa nemška moderna propriseljenska politika sprožila napetosti po državi. Samo v prvi polovici letošnjega leta so našteli 150 požigov ali drugih napadov na zavetišča pribežnikov, aktivisti nacionalistične organizacije Pegide pa se še vedno množično zbirajo na shodih po državi, na katerih se izrekajo proti "verskemu fanatizmu" in "islamizaciji Evrope". Neredko se jim na ločenih shodih pridružijo njihovi nasprotniki, ki pozivajo k strpnosti.

Na svojem vrhuncu januarja je Pegida na svojih shodih zbrala do 25.000 somišljenikov, protipriseljenska retorika organizacije pa je precej osramotila vlado Angele Merkel, ki je predlagala novo priseljensko zakonodajo, ki bi spodbudila integracijo in prepovedala vračanje nemških borcev Islamske države v Nemčijo.