V odprtem pismu z naslovom Vsi smo grški Judi piše, da je Zlata zora "s svojim simbolom, ki ga je navdihnila svastika, hitlerjanskim pozdravom, omenjanjem Mein Kampfa, antisemitsko in rasistično ideologijo, zanikanjem holokavsta, nasiljem nad priseljenci, grožnjami novinarjem in kultom osebnosti" neposredna naslednica nemške nacionalsocialistične stranke, ki "je Evropo in svet pahnila v kaos in prelivanje krvi".

Podpisniki, med katerimi sta tudi nekdanji francoski zunanji minister Bernard Kouchner in Nobelov nagrajenec za mir, pisatelj Elie Wiesel, v nadaljevanju ugotavljajo, da Grčija ni edina država, ki jo ogroža preporod nacistične ideologije. Pri tem omenjajo Latvijo, kjer je letos predsednik države prvič podprl letni shod nekdanjih pripadnikov enot SS, Avstrijo, kjer po javnomnenjskih raziskavah pred parlamentarnimi volitvami vodi skrajnodesničarska Svobodnjaška stranka, ter madžarsko skrajnodesničarsko Gibanje Garda, ki je potomec nekdanje milice Njilasi (Stranke suličastega križa).

Poziv k oživitvi evropskih sanj
"Ta preporod je mogoč zaradi sistematičnih napadov skrajnodesničarskih strank na republikanski ideal, da smo vsi pripadniki ene skupnosti. Kampanja proti povezanosti temelji na strategiji Geerta Wildersa in njegove Stranke svobode. Bistvo te strategije, ki jo je uvedel na začetku stoletja, je, da so poudarjanje neenakovrednosti ras zakrinkali kot "kulturni" boj proti tako imenovani islamizaciji Evrope," pišejo in ugotavljajo, da je v trenutni gospodarski in družbeni krizi, ki je idealna za neutrudno iskanje grešnih kozlov ter krepi strah pred zatonom stare celine, takšna strategija skrb vzbujajoče učinkovita.

"V takšnih grozljivih razmerah – katerih primer je tudi izvolitev neonacističnih poslancev v grški parlament – izražamo našo solidarnost: vsi smo grški Judje," piše v peticiji, katere prvopodpisani je predsednik protirasističnega gibanja EGAM Benjamin Abtan. Peticija poziva vse državljane, politične stranke, sindikate, civilno družbo, intelektualce in umetnike, da se uprejo skrajni desnici tako, da spodbujajo ter oživijo evropske sanje, ki so "zrasle na ruševinah nacizma". "Sanjamo o celini, kjer ne bo rasizma in antisemitizma. To je projekt družbe, ki temelji na skupnosti brez meja."

Če ne uresničimo sanj, smo obsojeni na moro
"Te sanje se bodo uresničile, če bomo izbrisali dve dogmi," so prepričani. Menijo, da je treba ovreči dogmo o zmernosti, ki "je kriva za strašno škodo in ustvarja razmere, v katerih so lahko uspešne populistične stranke, hkrati pa omejujejo obete evropske mladine, žrtvovane na oltarju večnega varčevanja". Poleg tega pravijo, da je treba odpraviti dogmo "evropske utrdbe, ki omogoča širjenje govora proti priseljencem in zapiranje evropskih meja, zlasti ker ključni element evropske povojne istovetnosti – njen sistem socialne varnosti – dolgoročno ne more obstati brez pomembnega ekonomskega prispevka priseljencev".

Na koncu ugotavljajo, da morajo evropske ustanove okrepiti prizadevanja za demokracijo, družbeni napredek in spodbujanje enakosti. Treba je zaščititi državljane, ki so zlasti v kriznih časih cilj rasnega in socialnega nasilja. "Če ne moremo vdihniti življenja evropskim sanjam, smo obsojeni na isto moro, tako v Grčiji kot preostali Evropi."

Vodja Zlate zore zanikal holokavst
Voditelj Zlate zore Nikos Michaoliakos, ki zanika, da njegova stranka deli nacistično ideologijo in je le domoljubna, je pred kratkim na državni televiziji zanikal holokavst, češ da "ni bilo nobenih peči". "To je laž. Verjamem, da je laž. Tudi plinskih celic ni bilo". Zaradi njegove izjave so se trije grški Judje, ki so preživeli holokavst, odločili o svoji izkušnji spregovoriti na univerzi v Atenah. Hagen Fleischer, ki je posvetil 40 let svojega življenja študiranju nacizma, nacistični okupaciji Grčije in holokavstu, je izrazil upanje, da "bo ta neonacistična enota izgubila podporo na volitvah 17. junija".