Islandija, Latvija, Madžarska in Poljska so zadnja leta pisale prave pravljice o uspehu. A nekdaj pravi finančni magneti, ki so se zgledovali po ZDA, so se zdaj znašli na robu propada.

Po padcu berlinskega zidu so se številne države, predvsem iz Vzhodne Evrope, naslonile na ZDA: prevzele so njihovo obliko kapitalizma in množičnega sposojanja sredstev od zahodnih bank, da bi financirale njihov vzpon. Zdaj je čas za poplačilo. Razvojni bum, ki je Poljsko, Madžarsko in še nekatere druge nekdanje sovjetske države spremenil v najbolj vroče evropske trge, se utegne zdaj spremeniti v pravo katastrofo. Tečaji delnic na Wall Streetu so še dodatno padli, ko je finančnosvetovalno podjetje Moody's Investors Service opozorilo, da zahodne banke, ki so si utrle pot na vzhodnoevropske trge, čaka trd pristanek, kar je vlagateljem še povečalo strahove. "To je domino učinek," je dejal Kenneth Rogoff, profesor na Harvardu in nekdanji prvi ekonomist IMF-a. "Mednarodni kreditni trgi so povezani in tako lahko kreditna kriza v Vzhodni Evropi in v baltskih državah povzroči zlom newyorških posojilnih poslov."

Na nedeljskem sestanku voditeljev držav G20 je britanski premier Gordon Brown dejal, da centralna in Vzhodna Evropa potrebujeta takojšnjo finančno pomoč za banke, s katero bi preprečili širitev finančnih težav še drugam. Če bi se finančne težave iz Vzhodne Evrope razširile, bi lahko zamajale razcvet po vsem svetu. "Pomagati moramo centralnim in vzhodnoevropskim državam, kjer se je že veliko tujih bank odločilo za umik oz. povratek na domač bančni teritorij in kjer bo brez pomoči finančnih institutcij težko dokapitalizirati preostanek bančnega sistema." Tudi zato so se politiki odločili povečati sredstva IMF-u. "Zato danes priporočamo 500 milijardov vreden sklad IMF-a, ki bo omogočil ne le pomoč med krizo, temveč tudi preprečitev novih kriz."

Banke zategnile mošnjiček
Za države osrednje in vzhodne Evrope, ki so v preteklem desetletju in pol dobivale posojila, konec posojil prihaja v najslabšem mogočem času: že tako so prizadete zaradi svetovnih gospodarskih trendov, zdaj pa jim grozi navpičen padec, saj posojila hitro kopnijo. Povprečna rast v državah regije je lani padla na 3,2 odstotka, potem ko je bila še leta 2007 5,4 odstotka, napoved za letos pa so le okoli 0,4 odstotka. "Te številke se bodo še nižale," pravi Charles Collyns, namestnik direktorja raziskovalnega oddelka v IMF-u.

Mednarodni finančniki opozarjajo, da utegne najhujša gospodarska kriza po padcu berlinskega zidu zamajati tudi valute držav, kot se je v Aziji zgodilo v poznih 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat so si hitro rastoči trgi, kot je bila Tajska, sposojali tuje valute, da so spodbujali domačo rast, potem pa zaradi krize in padca vrednosti njihove valute niso zmogli odplačevati posojil.

Vrednost evropskih valut pada
Kako kaže za zdaj? Poljski zlot je od poletja dalje v primerjavi z evrom zgubil 48 odstotkov vrednosti, madžarski forint je padel za 30 odstotkov, češka krona pa za 21 odstotkov. Ravno ta ponedeljek so centralne banke Poljske, Madžarske, Romunije in Češke izdale izjavo, s katero so želele pomiriti ljudi in vlagatelje.

Tudi zahodnim bankam se ne obetajo lepi časi. "Večina bank v regiji je iz evropskih držav in bodo deležne še nadaljnje rekapitalizacije," pravi ekonomistka Gillian Edgeworth iz londonske podružnice Deutsche Bank. Velika težava je tudi, da imajo veliki institucionalni vlagatelji v Zahodni Evropi - banke, pokojninski skladi in zavarovalnice - velike deleže v zadolženih državah Vzhodne Evrope. Če bodo banke še naprej potrebovale finančne injekcije od zahodnih vlad, ki že zdaj težko financirajo stimulacijske svežnje in ohranjajo socialno stabilnost, utegne to še povečati pritisk na evro. "Nevarnost za bolj razvite države gre čez bančni kanal," je v nedavnem intervjuju dejal prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn.

Nekatere investitorje so padajoči evropski trgi prisilili, da prodajo svoje premoženje v ZDA, da bi dobili potrebna sredstva, kar povzroča še nadaljnje pešanje že tako opešanih ameriških trgov. "Dejansko gre za en velik transatlantski trg in te banke si ves čas medsebojno posojajo denar," pravi Simon Johnson, še en odličen poznavalec monetarnih skladov, sicer pa profesor na Sloanovi šoli menedžmenta na slovitem MIT-u (Massachusetts Institute of Technology). "Deutsche Bank, UBS, Goldman Sachs in Citi so vsi prepleteni."

Za GM Rusija in V. Evropa nekdaj zlata jama
Zamajal se je tudi položaj zahodnih podjetij, ki poslujejo v vzhodni Evropi. Lep primer je avtomobilska industrija. Do nedavnega sta bili Vzhodna Evropa in Rusija zelo svetli točki za avtomobilski podjetji Ford Motor in General Motors, zdaj ni več tako. Na Poljskem ima zadnji veliko tovarno: lani se je prodaja zvišala za 10 odstotkov, na 38.000 vozil, prodaja v Rusiji pa celo za 30 odstotkov, na kar 338.000 vozil. Številke so od takrat strmo padle: v baltskih državah je prodaja GM-a v zadnjih mesecih leta 2008 v povprečju padla za kar 57 odstotkov.

Med najbolj prizadetimi so desettisoči delavcev, ki so zaradi dobrih poslovnih let v preteklosti sanjali o blagostanju, na koncu ostali brez vsega, saj se je finančni sistem skoraj zlomil. Zaradi padca vrednosti valut je uvoz dražji, odplačilo dolgov v tujini pa težje. Vlade morajo nižati svojo porabo, kar seveda povzroča veliko nezadovoljstvo med prebivalci.

Po padcu islandske vlade klonila še latvijska
Prva, ki je klonila pred gospodarsko krizo in odstopila, je bila islandska vlada, v petek je sledila še latvijska. V primerjavi z lanskim januarjem se je latvijsko gospodarstvo zmanjšalo za več kot 10 odstotkov. Razmere so resne tudi v Ukrajini, ki je bila na začetku leta v ospredju mednarodne skupnosti zaradi plinske krize, kjer so v petek protestniki zavzeli ulice, vlagatelji pa panično dvigajo svoje prihranke iz bank.

Kot je znano, sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka v preteklih mesecih državam vzhodne Evrope, seveda pa tudi drugim, dodelila na desetine milijard evrov pomoči. "Zdaj pričakujem drugi val držav, da potrkajo na vrata," je neposreden Strauss-Kahn. "Pred dvema letoma so načrti IMF-a predvideli, da pomoč razvijajočim se gospodarstvom ne bo več potrebna, saj bodo finančni trgi poskrbeli zanje," je v petek dejal predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Zdaj se je izkazalo, da je to "popolnoma napačno".

Za Johnsona, poznavalca finančne zgodovine, zadnji dogodki v Evropi, predvsem v Avstriji, ki je zaradi svoje lege bančno močno povezana z Vzhodno Evropo, omogočajo povleči vzporednico s krizo v 30. letih. Ob tem je spomnil, da je bil propad dunajske banke Creditanstalt leta 1931 prelomnica. Sicer ne pričakuje, da bo imela zdajšnja kriza tako velike posledice, a napoveduje zelo dolgo obdobje minimalne rasti tako v Evropi kot v ZDA.

K. T.