Stranki naj bi skupaj z zavezniško stranko MoDem uspelo zasesti med 355 in 425 od 577 sedežev. Glede na ankete inštitutov Kantar Public in IPSOS naj bi Naprej republika skupaj s stranko MoDem zasedla od 355 do 360 sedežev, medtem ko jima anketa inštituta Elabe napoveduje celo od 395 do 425 poslancev. Za nadzor skupščine je potrebnih 289 sedežev.

Udeležba je bila rekordno nizka, glede na prve ocene približno 43-odstotna. Za primerjavo, leta 2012 se je volitev udeležilo 57,2 odstotka volivcev.

Gre za najnižjo udeležbo v zadnjih 60 letih, na podlagi katere Macronovi kritiki trdijo, da njegova podpora dejansko ni tako velika. V prvem krogu pred tednom dni je denimo zanj glasovalo 32 odstotkov ljudi, ki so se udeležili volitev, a je to predstavljalo le 15 odstotkov vseh volilnih upravičencev, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Desni Republikanci naj bi glede na napovedi v današnjem drugem krogu osvojili med 97 in 130 sedežev, socialisti med 27 in 49, skrajna desnica pa med 4 in 8. Skrajna levica - Nepokorna Francija in komunisti - naj bi medtem zasedla med 10 in 30 poslanskih sedežev, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Za oblikovanje lastne poslanske skupine je potrebnih vsaj 15 poslancev oziroma poslank.

Jasno je že, da je vstop v parlament uspel Marine Le Pen iz Nacionalne fronte, ki je zmagala v okrožju Henin-Beaumont na severu države.

Macronovi stranki se je absolutna večina obetala že glede na izide prvega kroga preteklo nedeljo. Večina Macronovih poslancev in poslank bo političnih novincev, kar bo spremenilo strukturo francoskega parlamenta, ki je bil desetletja pod nadzorom konservativnih in socialističnih strank.

Macron absolutno večino v parlamentu močno potrebuje za izvedbo svojega reformnega programa, ki vključuje reformo zakonodaje dela, ukinitev več 10.000 delovnih mest v javnem sektorju in milijardna vlaganja v delovna usposabljanja in pridobivanje energije iz obnovljivih virov.

Moč v rokah ene stranke in želje po spremembah
"Nikoli še nismo bili priča takšnemu paradoksu: visoka koncentracija moči na eni strani in močne napetosti in pričakovanja po spremembah na drugi," pravi vodja demokratske delavske konfederacije Laurent Berger in dodaja, da ni prostora za evforijo in zmagoslavje.

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bodo volivci Macronu podelili velikansko večino, istočasno pa si v parlamentu želijo močne opozicije.

V prvem krogu izvoljeni štirje poslanci
V skladu z volilnim sistemom v državi v vsakem volilnem okrožju, ki šteje približno 125.000 prebivalcev, volijo po enega poslanca. V prvem krogu so bili neposredno izvoljeni le štirje. V drugem krogu se tako skorajda v vseh okrajih za zmago potegujejo najbolje uvrščena kandidata in vsi, ki so prejeli podporo vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev.