Poleg tega, da je objava tajnih dokumentov o vojni v Afganistanu razburila predvsem ameriški politični in vojaški vrh, je zaradi njih skorajda izgubil prostost ustanovitelj omenjene spletne strani Julian Assange. Švedsko tožilstvo je za njim razpisalo tiralico zaradi suma posilstva in zlorabe. Ker pa Švedska tožilka Eva Finn ni imela dovolj dokaznega gradiva, je obtožbe že naslednji dan umaknila.

Assange je za arabsko televizijo Al Džazira dejal, da je bil vse skupaj konstrukt. Kot je znano, je v intervjuju dejal, da ga je o morebitnem "nagajanju" že predtem obvestila avstralska obveščevalna služba, za njim pa naj bi stal sam Pentagon.

Pentagon zahteva umik dokumentov
Ameriško ministrstvo za obrambo je že zahtevalo, da WikiLeaks vrne vse dokumenta, ki pripadajo Pentagonu, in zbriše vse zapise o njihovem obstoju. Čeprav so le nekaj dni po objavi trdili, da so dokumenti popolnoma neverodostojni in da v njih ni nič takega, o čemer javnost ne bi bila že obveščena.

Med drugim je v dokumentih omenjen obstoj enote 373, ki deluje neodvisno od mednarodnih sil, neposredno navodila pa ji daje Pentagon. Naloga enote je iskanje pridelovalcev opija, pripadnikov Al Kaide in talibanskih poveljnikov, pri čemer o usodi ujetnikov vojaki odločajo sami.

Med drugim dokumenti, ki zajemajo časovno obdobje med letoma 2004 in 2009, nakazujejo, da so pakistanske obveščevalne sile urile talibane, kar je Islamabad že zanikal. To je seveda hud udarec za ZDA, ki dajejo Pakistanu milijarde dolarjev za vojno proti terorizmu.