Wikimedia Foundation, ki vodi spletno enciklopedijo Wikipedija, je zaradi nadzorovanja na medmrežju vložila tožbo proti ameriški agenciji za nacionalno varnost in ministrstvu za pravosodje.

Tako neprofitnoorganizacijo Wikimedio kot še osem drugih organizacij (med njimi tudi Amnesty International in Human Rights Watch) pred roko pravice zastopa Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU). "Cilj tožbe je končati ta program ameriške vlade za množično nadzorovanje, da bi s tem omogočili zaščito pravic uporabnikov medmrežja po vsem svetu," je zapisala fundacija na svoji spletni strani.

Kršitev ustave
"Tožbo vlagamo v imenu naših bralcev," je v sporočilu zapisal Jimmy Wales, ustanovitelj Wikipedie. "Nadzor spodkopava prvotno obljubo interneta kot odprtega prostora za sodelovanje in eksperimentiranje ter kot prostora brez strahu," je zatrdil. Organizacije so se v tožbi osredotočile na preprečitev neposrednega prestrezanja velikih količin podatkov, s tem ko posegajo v internetno strukturo, kot so podmorski kabli.

Takšen način zbiranja podatkov so ameriške oblasti odobrile leta 2008 s posebnim zakonom (Foreign Intelligence Surveillance Act Amendments Act - FAA), ki omogoča nadzor le tistih oseb, ki niso ameriški državljani. Fundacija meni, da je Agencija za nacionalno varnost (NSA) z nadzorom kršila prvi in četrti amandma ameriške ustave, ki sicer ščitita pravico do svobode govora in prepoveduje nerazumne preiskave in zasege. Ameriški agentje naj bi kršili tudi tretji člen ameriške ustave, ki govori o sodni moči in njenem razdeljevanju med telesa in različne stopnje sodišč.

"NSA ogroža intelektualno svobodo"
Po navedbah tožnikov je množično zbiranje spletnih podatkov v ZDA kršitev ustavnih pravic do zasebnosti in svobode govora. S tožbo želijo izpodbijati dopolnilo k ameriškemu zakonu o obveščevalnem nadzoru tujih tarč, ki omogoča "nenamerno" zbiranje komunikacij ameriških državljanov, če so bili pridobljeni med namernim nadzorom komunikacij tujcev, ki naj bi se nahajali v tujini. NSA sicer ne sme namerno zbirati informacij o komunikacijah Američanov brez sodnega naloga.

To je prva tožba proti NSA-ju, ki se navezuje na prestrezanje podatkov neposredno iz internetne hrbtenice, ki jo predstavljajo transoceanski podmorski kabli. Tožbe, ki so jih proti NSA-ju vložili do zdaj, so se navezovale na prestrezanje telefonskih pogovorov.

"Wikipedija je bila organizirana na podlagi pravice do svobode izražanja, poizvedovanja in informiranja. S kršitvijo zasebnosti naših uporabnikov NSA ogroža intelektualno svobodo, to je sposobnost ljudi, da lahko ustvarjajo in pridobivajo znanje," je v blogu zapisala izvršna direktorica Wikimedia Foundationa Lila Tretikov.

Vohuni v stiku z agenti Cie
V odprtem pismu, objavljenem v časopisu The New York Times, sta Tretikova in ustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales zapisala, da NSA s svojim nadzorom ni škodoval le ameriškim državljanom, temveč tudi vsem tistim, "ki živijo v zatiralskih režimih". Kot primer sta navedla arabsko pomlad leta 2011 v Egiptu, ko so egiptovski vohuni priznali, da so bili "v stalnem stiku" z agenti Cie, pa čeprav so uporabniki Wikipedije v svoji državi nalagali članke z informacijo o takrat nezakonitih protestih.

"Če ta uporabnik ve, da NSA rutinsko pregleduje njene prispevke za Wikipedijo in po vsej verjetnosti podatke posreduje njeni vladi, obstaja manj verjetnosti, da bo posredovala svoje znanje zaradi strahu pred morebitnimi ukrepi ... To pa predstavlja izgubo za vse uporabnike Wikipedije in medmrežja."

A kot poroča portal Verge, bo izredno težko nedvoumno dokazati, da je NSA zbiral informacije na takšen način in vplival na presojo piscev Wikipedije. "Pravica do zasebnosti je ključna. Omogoča pravico do svobode izražanja in ohranja svobodo do povpraševanja ter združevanja. Omogoča nam, da lahko beremo, pišemo in komuniciramo samozavestno, brez strahu, da bi nas preganjali. Znanje lahko 'sveti' le tam, kjer je zasebnost zaščitena."

Afero leta 2013 razkril Snowden
Obširno vohunjenje NSA-ja je leta 2013 razkril ameriški žvižgač Edward Snowden. Zagovorniki nadzora trdijo, da je potreben za lažje preganjanje domnevnih teroristov. Tožniki pa trdijo, da so dokumenti Snowdna razkrili, da NSA prestreza praktično vse spletne komunikacije v omrežju, ki predstavlja "hrbtenico interneta". Tožba je poleg NSA uperjena tudi proti šefu NSA Michaelu Rogersu, nacionalnemu direktorju za obveščevalne dejavnosti ZDA Jamesu Clapperju in njegovemu uradu ter pravosodnemu ministru Ericu Holderju.