Nekdanji namestnik ameriškega obrambnega sekretarja, ki je najbolj znan po tem, da je bil eden izmed arhitektov vojne v Iraku, je na čelo banke prišel leta 2005 kljub zadržkom nekaterih evropskih držav. Pred mesecem dni se je nanj vsul plaz obtožb in pozivov k odstopu, ko se je izvedelo, da je svoji partnerki omogočil napredovanje in višjo plačo. Največ takih pozivov je prišlo iz evropskih držav, medtem ko ga je Bela hiša branila do konca.

Po besedah evropskih predstavnikov banke se je Wolfowitz odločil za odstop potem, ko se je zavedal, da je izgubil podporo tudi med afriškimi članicami, ki so ga podpirale še pred nekaj dnevi. Njegov odstop stopi v veljavo 30. junija, vendar nekateri v banki zahtevajo, da odide nemudoma.

Afera z napredovanjem partnerke je močno načela ugled Svetovne banke in Wolfowitza, ki je ob prihodu na čelo banke kot prednostno nalogo izpostavil boj proti korupciji. Med 10.000 uslužbenci banke po vsem svetu je zavladalo ogorčenje in vodilni delavci so se pritoževali, da kriza v vodstvu spodkopava njihovo delo.

Od izbruha afere se je Wolfowitz vseskozi otepal obtožb in zatrjeval, da je deloval v skladu z nasveti sodelavcev. Odbor banke je ugotovil, da je kršil pravila, ko se je zapletel v napredovanje svoje partnerke Šahe Rize, strokovnjakinje za bližnjevzhodne banke. Po dogovoru o odstopu je dejal, da je deloval etično in v dobri veri, da služi interesom banke.

Wolfowitzev odstop dobro sprejet
Odstop Wolfowitza je bil z vseh strani dobro sprejet, saj naj bi se zdaj Svetovna banka končno lahko posvetila svojemu delu in uresničevanju svojih ciljev. Pred zasedanjem finančnih ministrov skupine G8 v Potsdamu je nemški finančni minister Peer Steinbrueck povedal, da je Wolfowitz ravnal pravilno, ko je odstopil s položaja predsednika Svetovne banke. "Ne dvomim v njegove sposobnosti, zasluge in ugled, a vseeno mislim, da je za prihodnost Svetovne banke bolje, da je odstopil s položaja," je dejal Peer.

Wolfowitzev odstop je pozdravil tudi norveški minister za mednarodni razvoj Erik Solheim, ki je dejal, da je bila odločitev "nujna in korektna" ter da je zelo pomembno, da organizacije, kot je Svetovna banka, ohranijo svoj ugled in zaupanje ljudi. Tudi kitajski predstavnik v Svetovni banki David Dollar je dejal, da se lahko banka zdaj osredotoči na pomoč državam v razvoju, povedal pa je še, da "Svetovna banka očitno misli resno, ko govori o dobrem vodenju banke".

Tudi predstavniki afriških držav so bili navdušeni nad odstopom predsednika Svetovne banke. "Kako je lahko pridigal afriškim državam o korupciji, ko pa je sam porabil denar Svetovne banke, da je lahko svoji partnerki zagotovil višjo plačo?" je bil ogorčen predstavnik ugandske trgovinske zbornice.

Bela hiša izbira predsednika
Kljub pozivov nekaterih držav, da naj banka sama izbere svojega predsednika, se to ne bo zgodilo, saj ta položaj tradicionalno pripade Američanu, ki ga izberejo v Beli hiši. Svetovna banka je nastala po koncu druge svetovne vojne, ko je bila njena glavna naloga pomoč pri obnovi porušene Evrope, pozneje pa se je osredotočila na razvojne projekte in boj proti revščini, za kar trenutno porabi 25 milijard dolarjev letno. V banko je včlanjenih 180 držav.

Hkrati z ustanovitvijo Svetovne banke je s podobnimi cilji nastal tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), katerega predsednika izberejo evropske države. Nevladne organizacije za boj proti revščini so izrazile nasprotovanje takšnemu načinu izbire predsednika obeh finančnih institucij, saj bi morala po njihovem mnenju temeljti na zaslugah in narodnosti.

G. V./B. T.