licija je po 13 urah na begu aretirala napadalca, ki je ubil najmanj devet ljudi v rasno motiviranem napadu na zgodovinsko afriško cerkev v Charlestonu v Južni Karolini. Med žrtvami je tudi znani ameriški pastor.

Napadalec, ki so ga oblasti identificirale kot 21-letnega Dylanna Roofa iz Južne Karoline, je več kot eno uro sodeloval na rednem tedenskem večernem biblijskem krožku v episkopalni afriški cerkvi v drugem največjem mestu Južne Karoline, Charlestonu, preden je nendaoma začel streljati. Storilec je pištolo večkrat napolnil, po dejanju pa je pobegnil s svojim hyundaiem.

Oblasti so napad označile za "zločin iz sovraštva", preživeli pa poročajo, da je storilec tik pred dejanjem govoril o temnopoltih kot zločincih, ki so prevzeli ZDA, on pa bo državo vrnil v prave roke. Priče prav tako pravijo, da je prišel pobijat temnopolte.

"Brezčutno in nerazumljivo dejanje"
Načelnik policije v Charlestonu Gregory Mullen je potrdil, da je bilo v cerkvi na mestu ubitih osem ljudi. Dva človeka so ranjena pripeljali v bolnišnico, kjer je eden od njiju umrl. "Takšne tragedije ne bi smela izkusiti nobena skupnost ... Je brezčutno in nerazumljivo dejanje," je dejal načelnik policije Mullen, ki je napadalca označil kot izredno nevarnega.

Med žrtvami je tudi znani 41-letni pastor Clementa Pinckney, ki je bil tudi zvezni senator iz Južne Karoline. "Grozljivo, grozljivo je, da bi nekdo vstopil v Božjo hišo in zakrivil tak zločin. Gre za ogromno, ogromno izgubo," je dejal senator Kent Williams.

Pinckney je stal za nedavnim osnutkom zakona, po katerem bi morali biti vsi policisti v Južni Karolini opremljeni s telesnimi kamerami. Zakonodaja je bila odziv na aprilsko smrt Walterja Scotta, neoboroženega temnopoltega moškega, ki ga je s strelom pokončal belopolti policist v North Charlestonu. Scottova smrt je v mestu sprožila hude proteste, proti policistu pa so vložili obtožnico zaradi umora.

Domnevno naj bi bil Roofov napad rasistično motiviran. Podobno je dejal župan Charlestona Joseph R. Riley: "Edini razlog, da gre nekdo v cerkev in strelja na ljudi, je sovraštvo," je dejal.

Napadalca je po posnetkih varnostnih kamer prvi prepoznal njegov stric, Carson Cowles, ki je nečaka opisal kot mirnega in prijaznega, pištolo pa naj bi dobil v dar za rojstni dan.
Dolga zgodovina rasizma
Zvezno pravosodno ministrstvo je sprožilo tudi preiskavo zaradi zločina iz sovraštva, ki pa v tem primeru ne bo potrebna, saj ni nobenega dvoma, da bo Roof doživel pravično kazen tudi v državi Južna Karolina, ki ima sicer dolgo rasistično zgodovino.

Nekateri konservativni komentatorji sicer izkoriščajo priložnost in govorijo o tem, da je Roof streljal iz sovraštva do krščanske vere. Vendar pa že njegova fotografija na Facebooku govori drugo resnico. Na fotografiji je "olepšan" z rasističnimi simboli Južne Afrike iz časa rasističnega sistema apartheid.

Napad na temnopolto cerkev sicer ne bi smel presenetiti nikogar, saj med belimi Američani vse od izvolitve prvega temnopoltega predsednika ZDA Baracka Obame vlada močna paranoja, podobna tisti okrog terorizma. Beli rasisti so prepričani, da prihaja konec sveta, če je lahko temnopolt človek izvoljen za predsednika. Olje na ogenj prilivajo konservativni mediji, ki trdijo, da bo Obama belcem pobral orožje in podobno.

"To bi moralo biti opozorilo, da imamo v naši družbi problem. Imamo rasni problem in imamo problem orožja," je dejal državni kongresnik Južne Karoline, demokrat Wendell Gilliard.

Zgodovinska cerkev
Zločin je bil izvršen v metodistični cerkvi Emanuel (imenovana tudi "mati Emanuel"), najstarejši afriški metodistični cerkvi na ameriškem jugu. Njene korenine segajo v leto 1791, ko jo je ustanovila skupina za osvoboditev temnopoltih in sužnjev. Eden od njenih ustanoviteljev Denmark Vesey je leta 1822 skušal organizirati upor sužnjev, zaradi česar so belci požgali cerkev. Farani so potem častili boga na skrivaj vse do državljanske vojne. V cerkvi je med drugim leta 1962 pridigal tudi sloviti aktivist za pravice temnopoltih Martin Luther King.

O zločinu, ki ga obsojajo iz vseh strani, je govoril tudi Obama, ki je dejal, da vsi čutijo jezo, ker je vsak tak dogodek tragedija, še posebej ko se zgodi v prostoru tolažbe in miru. Obama je dejal, da v času preiskave ne bo šel v podrobnosti primera, vendar pa ne bo zadržan glede svojih čustev.

"Prevečkrat moram dajati takšne izjave. Preveč je takih tragedij v skupnostih. Spet so umrli nedolžni, ker nekdo ni imel nobenih težav priti do orožja. Enkrat se bomo morali soočiti z dejstvom, da v drugih naprednih državah ne prihaja do takšnega množičnega nasilja," je dejal predsednik ZDA.

Poudaril je, da se bodo morali Američani enkrat soočiti s tem in spremeniti način razmišljanja o orožju, opozoril pa je tudi na dejstvo, da je do napada prišlo v temnopolti cerkvi in to cerkvi, kjer so se skozi zgodovino zbirali borci proti suženjstvu.

V izjavi je citiral prav Martina Luthra Kinga mlajšega, ki je govoril naciji po terorističnem napadu na temnopolto cerkev v Birminghamu v Alabami leta 1963, kjer so umrle štiri deklice. Obamo sicer tolaži dejstvo, da napad obsojajo vse rasne, verske in druge skupine.