Sama Gruzija nima nobenih omembe vrednih zalog nafte ali zemeljskega plina, toda vseeno igra zelo pomembno vlogo: prek njenega ozemlja poteka ključna povezava za nafto od Kaspijskega morja in osrednje Azije do Evrope in ZDA.

Zdaj pa je prišla nova nevarnost: spopadi med gruzijsko in rusko vojsko. Rusija, ki na območje Kavkaza gleda kot na svoje interesno območje, je gradnji naftovoda ostro nasprotovala, saj želi, da bi nafto iz osrednje Azije izvažali prek njenega ozemlja, kar bi ji dalo v roke zelo veliko moč. Na drugi strani pa milijarde dolarjev vreden projekt igra ključno vlogo v ameriških željah, da zmanjšajo energetsko odvisnost od Bližnjega vzhoda in Rusije. Snovalci ameriške politike po razpadu Sovjetske zveze so v gradnji naftovoda videli nov način zmanjšanja moči in vpliva Rusije, ki ima tako kot ostale članice nekdanje Sovjetske zveze velike zaloge naravnih bogastev, a tudi moč, da zaradi njih vpliva na politiko svojih nekdanjih držav sočlanic zveze. "Spopad" za kaspijsko nafto se je začel po razpadu Sovjetske zveze, ZDA pa so hitro začele iskati zaveznike na tem območju. Glavno vodilo je bilo: sreča pomeni več naftovodov.

Zato ni nič čudnega, da je novica o izbruhu spopada povzročila dvig cen nafte (sicer le začasen), ki so v zadnjih mesecih dosegle že rekordne vrednosti (147,27 dolarja za 159-litrski sodček), zdaj pa se počasi umirjajo, padle so že pod 110 dolarjev. Strokovnjaki zdaj ocenjujejo, da bi lahko sovražnosti med Gruzijo in Rusijo ogrozile ameriške načrte o dostopu do energijskih virov v osrednji Aziji. "Skozi meglo te vojne je težko videti nov naftovod čez Gruzijo," je dejal Cliff Kupchan, analitik političnega tveganja in nekdanji uradnik v Clintonovi administraciji. "Če se bodo spopadi nadaljevali, bodo multinacionalke in vlade držav v osrednji Aziji in ob Kaspijskem morju gradnjo novih linij naftovodov postavile pod vprašaj."

"Rusi so skrbno čuvali dejstvo, da imajo monopol nad nafto in plinom v osrednji Aziji, saj so imeli s tem v rokah močan adut," pravi Marshall Goldman, dober poznavalec ruske politike iz Harvarda. "S tem, ko je Gruzija dovolila gradnjo naftovoda čez svoje ozemlje, pa je postala tudi veliko bolj ranljiva."

Zdaj ostaja veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo z nafto iz Kašagana, ogromnega naftnega polja v Kaspijskem morju, v katerem je več kot 10 milijard 159-litrskih sodčkov naftnih rezerv. Kašagan velja za najbolj ambiciozen projekt zahodnih družb v iskanju novih zalog v Kaspijskem morju, do dejanskega črpanja zalog pa naj bi prišlo čez 5 let. Del nafte iz Kašagana naj bi potoval prek omenjenega naftovoda BTC, zgraditi pa bi bilo potrebno nov krak do njega, čemur Moskva ostro nasprotuje.

En možen vzor predstavlja plinska kriza v Ukrajini. Pred dvema letoma je Rusija sredi zime prekinila dotok zemeljskega plina Ukrajini, kar je v Evropi sprožilo alarm o odvisnosti od ruske energije. "Za Evropejce je bila ukrajinska plinska energija kot alarm budilke," pravi Frank Verrastro, direktor energijskega in varnostnega programa na centru za mednarodne in strateške študije v Washingtonu. ZDA so takrat predlagale izgradnjo plinovoda ob naftovodu BTC, vendar je za to zelo malo možnosti, v osnovi manjka že politični konsenz, ki je bil odločilen v projektu BTC-ja.

K. T. (po spletnih straneh Times on Line in International Herald Tribune)