Več 100 let so najbogatejše države sveta bogatele na račun trgovine s sužnji. Danes je suženjstvo prepovedano v vseh državah, a žalostno dejstvo je, da suženjstvo ni izumrlo v 19. stoletju, ampak danes cveti bolj kot kdaj koli prej.
Sredi vseobsegajoče revščine, ki jo podžigata gospodarska neenakost in objestna korupcija, se je razbohotila ta nova oblika suženjstva, imenovana "nevestno suženjstvo". Kot poroča Al Džazira, ženske in dekleta prodajajo tudi za pičlih 120 dolarjev moškim, ki jim pogosto nalagajo težka dela in jih zlorabljajo.

V državi, kjer so otroci ženskega spola neredko obravnavani za finančno breme, so pogosti detomori in na spolu temelječi splavi povzročili pomanjkanje za poroko godnih žensk. To še otežujejo visoki stroški dot. Po mnenju strokovnjakov naj bi to prav spodbudilo prekupčevanje z nevestami.

Dežela dogovorjenih porok
Prekupčevalci z nevestami že 20 let prežijo na ranljiva dekleta iz indijskega prostranega podeželskega zaledja in jim obljubljajo tradicionalno dogovorjeno zakonsko zvezo, v resnici pa jih preprodajajo v nedogled v svet spolnega suženjstva in prisilnega dela.
Dogovorjene poroke so v tej državi nekaj povsem običajnega, navadno pa se za poroko dogovorita družini neveste in ženina. Včasih to delo opravi posrednik, ki lahko zakon organizira tudi med žensko in moškim s povsem drugih koncev dežele. Toda tanka je linija med posrednikom in prekupčevalcem.

Džamila, nekdanja nevesta sužnja, je za Al Džaziro povedala, da so jo prekupčevalci z belim blagom ugrabili in jo omamili, nato pa jo prodali nasilnemu moškemu: "Tepel me je in mikastil dan in noč. Cel dan sem morala delati na vročini ... To ni nobeno življenje ... Je sploh vredno živeti?"

Spet druga pripoveduje, kako so jo prodali moškemu za 123 dolarjev, po 15 dneh pa so jo prodali moškemu, s katerim je zdaj, za 203 dolarjev.

Brez srečnega konca
Šafik Kan, ki vodi ljudsko organizacijo, predano lovu na prekupčevalce z nevestami in iskanju njihovih žrtev, pojasnjuje: "Dekleta opravljajo enako količino dela v dveh službah. So spolne sužnje ne le enemu moškemu, temveč skupini 10 ali 12 mož. Poleg tega pa delajo še na poljih od jutra do večera."
Ob vsem tem pa nevesto v njenem novem okolju njen status označujejo slabšali izrazi, kot je "paro" ali "kupljena ženska". "Uporabljena je kot dobrina, kot prtljaga," razlaga Kan. Ko je enkrat ženska tako prodana, se njen socialni status podre - zanjo srečen konec ni več mogoč.