Vodja muslimanskega uporniškega zavezništva Saleka je bil sicer začasni predsednik v državi, kjer poteka vse bolj krvava državljanska vojna med krščansko-animistično večino in zmagovito Saleko, ki pa jo je Michel Djotodia ob prevzemu predsedniškega stolčka uradno razpustil.

Odstopil celotni državni vrh
Marca lani je Djotodia sodeloval pri odstavitvi predsednika Francoisa Bozizeja. Odstop Djotodie so sporočili predstavniki regionalne Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS), ki se sestajajo v N'Djameni v Čadu. Odstopil naj bi po velikem pritisku, da je storil premalo za zajezitev medverskega nasilja v državi, ki je samo prejšnji mesec terjalo več kot tisoč življenj. Odstopil je tudi predsednik vlade Nicolas Tiengaye, ki se je v zadnjih mesecih zapletel v številne spore s predsednikom, ki je bil prvi voditelj Srednjeafriške republike muslimanske veroizpovedi, čeprav je svoj vzpon začel kot uradnik, izšolan še v Sovjetski zvezi.

Bo Debyjev diktat obrodil sadove?
V ozadju naj bi bil predvsem čadski predsednik Idriss Deby, predsedujoči srečanju ECCAS. Kot navaja AFP, je on tisti, ki je Djatodio prisilil v odstop. V N'Djameno je poklical tudi celoten parlament Srednjeafriške republike, ki naj bi zdaj izoblikoval začasno vlado. Obenem je Deby sklical vrh desetih držav članic ECCAS. Na vrhu, ki se je prav tako začel v četrtek, je že ob odprtju pozval: "H konkretnim in odločnim dejanjem, da se reši Srednjeafriško republiko pred propadom."

Začaran krog nasilja
V Srednjeafriški republiki se spopadajo muslimanski borci koalicije Seleka, ki so marca odstavili Bozizeja in za predsednika postavili Djotodio, in krščanske uporniške skupine, ki Bozizeja še vedno podpirajo. Po različnih ocenah je bilo v nasilju razseljenih okoli 400.000 od 4,5 milijona prebivalcev te države. Ker je pretežno muslimanska milica Saleka začela ropati in nadlegovati večinsko krščansko-animistično prebivalstvo, so se organizirale samozaščitne enote, kar samo še stopnjuje krog nasilja.

Tuji vojaki skušajo zajeziti vojno
Zaradi krize je Francija v to svojo nekdanjo kolonijo poslala 1.600 vojakov, da bi zagotovili varnost, ki bi omogočila humanitarno posredovanje. V državi je tudi 4.000 vojakov Afriške unije. O vzpostavitvi podporne misije pa razmišlja tudi Evropska unija. Zunanji ministri EU-ja naj bi o morebitnem posredovanju Unije odločali še ta mesec.