Pogovori, kjer bosta skušali sirska vlada in opozicija ob pomoči tujih delegacij najti rešitev za končanje triletnega konflikta, kjer je umrlo že 100.000 ljudi, potekajo v znanem letovišču Montreux ob Ženevskem jezeru. Zaradi kraja pogajanj se je konference že prijelo ime Ženeva II, trajala pa naj bi do petka. Uspeh konference je že ta, da sta sirska opozicija in režim sploh prvič od začetka nasilja sedla za skupno mizo, za to pa so si Združeni narodi, ZDA in Rusija prizadevali več mesecev.

Pogovore je odprl generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je vse strani v sporu pozval, naj se pogajanj lotijo resno in konstruktivno, že takoj na začetku konference pa je bilo jasno, da pot do morebitnega dogovora ne bo lahka. Trn v peti predstavlja predvsem sirski predsednik Bašar Al Asad, za katerega opozicija, ki je v Švici sicer zastopana v okrnjeni sestavi, s podporo zahodnih sil vztraja, da se mora umakniti, vladna stran pa to odločno zavrača.

Ostre besede na samem začetku konference
Opozicija in ZDA so tako na začetku konference dejale, da Al Asad ni legitimen predsednik in da se mora umakniti, sirski zunanji minister Walid Muallem, ki se je z Ban Ki Munom sprl glede dolžine svojega govora, pa je dejal, da se lahko o usodi Al Asada odločijo le Sirci sami, da te pravice nima nihče drug. Muallem je nekatere države, ki sodelujejo na konferenci, obtožil, da imajo "roke umazane od sirske krvi", in jih označil za izdajalce.

Ameriško zunanje ministrstvo je besede sirskega zunanjega ministra označilo za podžigajoče in sirsko vlado pozvalo, naj sprejmejo resne in konkretne ukrepe za povečanje humanitarne pomoči za Sirijo in izboljšanje življenj tistih, ki v konfliktu najbolj trpijo.

Vodja opozicijske Nacionalne koalicije Ahmad Jarba je dejal, da mora sirska vlada privoliti v odvzem oblasti predsedniku Al Asadu. "Za Sirce je čas zdaj postal kri," je dejal in pokazal fotografije domnevnega sistematičnega mučenja sirskih zapornikov, ki naj bi ga izvajal sirski režim. Prvi dan konference naj bi svoj pogled na rešitev krize sicer predstavilo več kot 30 zunanjih ministrov, ki so dopotovali v Montreux, neposredni pogovori med sprtima stranema pa naj bi se začeli v petek.

Na mizi predlog o prehodni vladi, trn v peti Al Asad
Na konferenci sodelujejo delegacije iz več kot 30 držav, na njej pa naj bi se osredotočili na dogovor, ki ga je junija 2012 v Ženevi oblikovala akcijska skupina za Sirijo. Ta med drugim predvideva oblikovanje prehodne vlade s polnimi izvršnimi pooblastili, ki bi jo v soglasju sestavili člani opozicije in vlade. Opozicija nasprotuje sodelovanju predsednika Al Asada v prehodni vladi, Al Asad pa se oblasti, kot rečeno, ne namerava odpovedati.

"Vprašanja glede predsednika in njegovega režima so za nas in sirsko ljudstvo rdeči alarm. Nihče se ne bo dotikal njegovega položaja," je ob prihodu v Švico jasno dejal sirski zunanji minister, predstavnik opozicijske Nacionalne koalicije Badr Jamous pa meni povsem nasprotno: "Ne bomo sprejeli ničesar drugega kot odstranitev kriminalca Bašarja Al Asada. Zahtevamo tudi spremembo režima in kaznovanje vseh morilcev."

Na konferenci ne bo navzoč eden glavnih podpornikov Al Asada in ključen igralec v regiji, Iran. Prav njegova odsotnost na pogovorih v Ženevi leta 2012 naj bi bila eden glavnih razlogov, da je tamkajšnji dogovor vse do zdaj ostal zgolj mrtva črka na papirju.

Poročilo razburkalo strasti
Na predvečer odprtja konference pa je na dan prišlo poročilo priznanih mednarodnih strokovnjakov za vojne zločine, ki ugotavlja, da je režim sirskega predsednika izvajal sistematične poboje in mučenja. Dokazi naj bi zadostovali za pregon na mednarodnem sodišču. Poročilo je bilo izdelano na zahtevo britanske pravniške firme Carter-Ruck, ki je dobila denar od Katarja. Avtorji so nekdanji tožilec proti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću Geoffrey Nice ter nekdanja tožilca posebnega sodišča za Sierro Leone Desmond de Silva in David Crane. Poročilo sloni na pričanju in 27.000 fotografijah trupel nekdanjega uradnega fotografa vojaške policije v Siriji, znanega le pod vzdevkom "Cezar".

Fotografije kažejo trupla, na katerih so vidni znaki hudega nasilja, večina pa je izstradanih. Poročilo ne navaja razloga, zakaj bi bil sirski režim tako kratkoviden, da bi sam ustvarjal dokaze lastne zločinskosti, ampak je veliko ugibanj. Nasprotnike režima naj bi po mučenjih ubili, trupla označili s posebnimi številkami in prepeljali v vojaške bolnišnice, kjer so zdravniki za vzroke smrti navedli srčne napade in podobno, preden so trupla predali družinam. Poročilo obtožuje sirski režim "industrijskega" mučenja in da je ubilo 11.000 pridržanih ali zaprtih ljudi.