Generala sta obtožena za zločine med operacijo Medački žep leta 1993. Njuno sojenje je prvo, ki ga je hrvaško tožilstvo prevzelo od haaškega. Pričanje Jarnjaka, tesnega sodelavca takratnega hrvaškega predsednika Tudžmana, je temeljilo na obisku Gospića, kjer je septembra 1993 pregledal delo hrvaške policije in dobil vtis, da to področje upravlja Ademi, takratnega polkovnika Norca pa ni videl.

Jarnjak ni nič vedel
Jarnjak, med vojno tudi član Sveta za obrambo in nacionalno varnost, ki je sprejemal vse pomembnejše odločitve o vojni, je povedal, da je o nekaterih pomembnih vprašanjih, kot je bila zamenjava generala Ademija po operaciji Medački žep, in zgodbah o civilnih žrtvah izvedel iz časopisov. O žrtvah ga je pozneje obvestilo tudi osebje ZN-a. Dodal je, da specialna policija takrat ni bila pod poveljem notranjega ministrstva, ker je bila, tako kot med drugimi akcijami, pod poveljstvom generalnega štaba.

Zanikal je, da sta obtožena generala vojna zločinca in da so bili na območju Medačkega žepa ubiti civilisti, saj je bilo po njegovih besedah vse srbsko prebivalstvo oboroženo.

Markač obremenil Ademija
Pričal je tudi Mladen Markač, ki mu je haaško sodišče dovolilo zapustiti stanovanje in javno govoriti, čeprav mu kot obtožencu to ni dovoljeno. Potrdil je, da so med operacijo Medački žep njegove enote sodelovale v bojih pod skupnim poveljstvom hrvaške vojske, da pa je bil začuden, ko je poveljstvo prevzel Ademi namesto načelnika glavnega štaba Janka Bobetka. Dodal je, da Norac specialni policiji ni izdal niti enega ukaza. Norac naj bi imel stike samo z Ademijem, o njunih odnosih pa Markač ni želel govoriti.

General Ademi je med pričanjem Markača obtožil, da laže, da se ni udeležil sestanka z generalom Bobetkom, ki je po besedah Ademija dobil idejo za akcijo Medački žep.