Aretirani Csatary je očitane zločine že zanikal in dejal, da je le izpolnjeval ukaze. Csatary je bil prvi na seznamu najbolj iskanih nacističnih zločincev Centra Simon Wiesenthal, ki ga obtožuje, da je med drugo svetovno vojno pomagal organizirati deportacijo 15.700 Judov v Auschwitz.
Aretirani zanikal krivdo
Prijeli so ga v stanovanju v madžarski prestolnici, kjer ga je v nedeljo razkrinkal novinar britanskega Suna. Članek je sprožil izjemen pritisk židovskih organizacij in nekaterih držav na Madžarsko. Za Csataryja so odredili pridržanje in zaslišanje, nato pa bi lahko izdali obtožnico, je sporočil madžarski tožilec Tibor Ibolya. Kot je dodal, je aretirani zanikal krivdo za zločine, ki so mu očitani.
"Eden izmed argumentov, s katerimi se brani, je, da je le izpolnjeval ukaze," je še povedal Ibolya. Dodal je, da je osumljeni v dobrem fizičnem in psihičnem stanju in da sodeluje s tožilstvom. Bil je sicer presenečen nad aretacijo, je pa pričakoval zaslišanje.
Dokaze zbral Wiesenthalov center
Madžarska policija je domnevnega nacističnega zločinca prijela, ko jo je Wiesenthalov center o njegovi temni preteklosti obvestil že pred desetimi meseci. Kot je v nedeljo pojasnil direktor izraelskega urada Wiesenthalovega centra Efraim Zuroff, je center septembra lani podatke o Csataryju predal madžarskemu državnemu tožilstvu, prejšnji teden pa so mu dostavili dodatne dokaze o njegovih zločinih med drugo svetovno vojno.
Gre za dokaze o njegovi ključni vlogi pri deportaciji okoli 300 Judov iz Košic v Kamenetz-Podolsk v Ukrajini, kjer so večino ubili poleti 1941. Wiesenthalov center, ki je pomagal pri odkritju več deset nacističnih zločincev, je Csataryja aprila postavil na čelo seznama najbolj iskanih nacistov.
Poveljnik okupacijske policije v Košicah
Po podatkih centra je bil Csatary med drugo svetovno vojno v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške šef policije v judovskem getu v mestu Košice, ki je zdaj na Slovaškem, takrat pa je bilo pod madžarsko okupacijo. S tega območja, madžarsko imenovanega Kassa, je bilo med vojno ubitih 15.700 Judov, ki so jih večinoma prepeljali v uničevalno koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Leta 1948 je Csataryja češkoslovaško sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu kot prodajalec umetnin. Ko so ga našli, je znova zbežal, tokrat na Madžarsko.
Bo lahko obsojen?
Septembra lani je sicer v Budimpešti v starosti 97 let umrl Madžar Sandor Kepiro, ki je bil obtožen vojnih zločinov v Srbiji leta 1942, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Pred Csataryjem je bil na prvem mestu lestvice centra Wiesenthal najbolj iskanih vojnih zločincev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje