Turki so med prvo svetovno vojno množično pobijali Armence. Foto: EPA
Turki so med prvo svetovno vojno množično pobijali Armence. Foto: EPA
Segolene Royal
Si Royalova nabira volivce tudi v armenski skupnosti? Foto: Reuters
Protesti proti francoskemu zakonu
Nezadovoljstvo z zakonom so Turki izkazovali med protesti pred francoskim veleposlaništvom v Ankari. Foto: EPA

Zdaj morata zakon potrditi še zgornji dom oz. senat in predsednik. Če ga bosta potrdila, bodo tisti, ki bodo zanikali genocid, obsojeni na eno leto zapora in 45.000 evrov kazni. Kakšne bodo posledice sprejetja zakona, še ni jasno, francoski gospodarstveniki pa se bojijo turških ukrepov.

Turčija je francoske poslance vseskozi pozivala, naj zakona ne sprejmejo, in jih opozarjala, da bi njegovo sprejetje lahko resno ogrozilo politične in gospodarske odnose med državama. Turški zunanji minister Abdullah Gul je dejal: "Če bodo zakon potrdili, Turčija ne bo izgubila ničesar, Francija pa bo izgubila vse. Postala bo država, ki zapira ljudi, ki izražajo svoje mnenje."

Pogojevanje vstopa v EU
Sprejetje zakona je Turčiji poslalo jasno znamenje, kaj si Francija misli o njenem vstopu v Evropsko unijo, v Ankari pa so prepričani, da je Pariz zakon uporabil kot del širšega načrta, s katerim bi ustavil turško priključitev Uniji.

Francoski predsednik Jacques Chirac in socialistična predsedniška kandidatka Segolene Royal sta prepričana, da mora Turčija pred vstopom v EU priznati genocid nad Armenci.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je sicer pred glasovanjem dejal, da francoski zakon ni produktiven. Medtem ko EU pritiska na Turčijo, naj spremeni zakonodajo, da bi zagotovila popolno svobodo govora, se Francija premika v nasprotno smer.

Se bo Turčija maščevala?
Turški parlament je Franciji zagrozil, da bo sprejel zakon, na podlagi katerega bodo obtoženi vsi, ki francoskih pobojev v Alžiriji leta 1945 ne bodo priznali za genocid. Vendar turški premier Recep Tayyip Erdogan temu ostro nasprotuje in pravi, da se ne bodo spustili na francosko raven.

Genocid - da ali ne?
Obdobje med letoma 1915 in 1917, ko naj bi Turki pobili 1,5 milijona armenskega prebivalstva, je eno najobčutljivejših v turški zgodovini. Turki množične poboje vztrajno zanikajo in pravijo, da je šlo samo za spopade, kjer so umirali tako Turki kot Armenci.

V Franciji živi 500.000 ljudi armenskega rodu, ki predstavljajo največjo armensko priseljensko skupnost v Zahodni Evropi. Armenci so pomemben francoski politični lobi, ki ga politiki manj kot leto pred predsedniškimi volitvami nikakor ne morejo spregledati.