Objavljeni prisluhi Sekolec-Drenik so mobilizirali vso hrvaško politiko, ki zdaj očitno išče soglasje za odstop od arbitraže o Piranskem zalivu in s tem rešitve ozemeljskega spora, ki hromi medsosedske odnose že vse od osamosvojitve. Foto: BoBo
Objavljeni prisluhi Sekolec-Drenik so mobilizirali vso hrvaško politiko, ki zdaj očitno išče soglasje za odstop od arbitraže o Piranskem zalivu in s tem rešitve ozemeljskega spora, ki hromi medsosedske odnose že vse od osamosvojitve. Foto: BoBo
Piranski zaliv
Prisluhi med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik razkrivajo, da naj bi po arbitraži Sloveniji pripadlo od 2/3 do 3/4 Piranskega zaliva, kar na Hrvaškem dojemajo kot nesprejemljivo delitev "Savudrijske vale". Foto: BoBo
Arbitraža gre zdaj v hrvaški sabor

Potem ko je hrvaško zunanje ministrstvo v pismih obvestilo arbitražno sodišče in Evropsko komisijo o okoliščinah, ki pod vprašaj postavljajo verodostojnost in zakonitost arbitražnega postopka, in od sodišča zahtevalo čimprejšnji odgovor nanj, na Hrvaškem pripravljajo že nove korake za odstop od arbitraže.
V sredo in četrtek zasedanje sabora
Zagrebški Večernji list, ki je prvi objavil prisluhe v tako imenovani aferi Pirangate, v nedeljski izdaji poroča, da ima Hrvaška že pripravljen načrt za odstop od arbitraže, čaka se samo še soglasje vseh parlamentarnih strank. Pravno podlago za rešitev, ki naj bi jo poslanci sabora obravnavali v sredo in četrtek, naj bi pripravljala skupina, sestavljena iz strokovnjakov za mednarodno pravo in predstavnikov hrvaškega zunanjega ministrstva.


Takoj odstopiti ali zamrzniti arbitražo?
Jutarnji list
medtem navaja informacije neimenovanega vladnega vira, da naj bi obstajala dva načrta za odstop od arbitraže. Že po ponedeljkovem sestanku premierja Zorana Milanovića s predsedniki poslanskih klubov naj bi bilo jasno, ali se bo Hrvaška odločila za skrajno različico in takoj odstopila od arbitraže ali pa bo postopek izpeljala postopoma. V drugem primeru bi Sabor najprej sprejel sklep o zamrznitvi arbitraže, zatem bi hrvaški arbiter Budimir Vukas odstopil, sabor pa bi na koncu na predlog vlade izglasoval odločitev o razvezi arbitražnega sporazuma.

Neimenovani vladni vir še dodaja, da bo sabor na dvodnevnem izrednem zasedanju v sredo najprej razpravljal o novonastalih razmerah, povezanih z arbitražo, in vlado pozval, da glede tega predlaga rešitev. Vlada bi na četrtkovi redni seji potem predlagala odločitev ali o takojšnjem odstopu od arbitraže ali pa zamrznitvi, eno ali drugo odločitev pa bi popoldne potrdil sabor.

Akademiki v bran hrvaških interesov
Oglasila se je tudi Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, ki meni, da je arbitraža zaradi postopkov Slovenije in njenega arbitra izgubila smisel. "Z ravnanjem Slovenije in arbitra, ki ga je imenovala v arbitražo za reševanje mejnega spora s Hrvaško, so bili bistveno kršeni arbitražni sporazum ter temeljna načela neodvisnosti, nepristranskosti in zadržanja strani v sporu od vsakega vplivanja na arbitre zunaj pravil postopka, na čemer temeljijo vsi arbitražni postopki," je v izjavi sporočil HAZU.

"HAZU, katerega poslanstvo je skrb za nacionalno identiteto, meni, da je njegova dolžnost pozvati k sprejetju pravnih ukrepov v skladu s pravili mednarodnega prava, ki so potrebni za ohranitev hrvaških nacionalnih interesov pri reševanju mejnega spora s Slovenijo v za to primernem pravnem postopku," so še sporočili hrvaški akademiki.

Arbitraža gre zdaj v hrvaški sabor