Kot so pojasnili z zunanjega ministrstva v Kijevu, Ukrajina pristaja na pogajanja, če bodo na njih prisotni samo uradni predstavniki Ukrajine, Rusije, EU in ZDA. Za rešitev spora mora Rusija prenehati s svojimi agresivnimi in subverzivnimi dejavnosti ter opustiti osvajalske načrte. Pogoj je tudi umik ruske vojske z ukrajinskih meja in polotoka Krima, ki si ga je Rusija minuli mesec pripojila.

Rusija medtem postavlja svoje pogoje za pogajanja o prihodnosti Ukrajine. "Seveda smo pripravljeni razmisliti o večstranskem formatu, v katerem bi bile zastopane evropska, ameriška, ruska in ukrajinska stran," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in pristavil: "Naklonjeni smo temu, da bi bila na takšnih pogovorih zastopana jug in vzhod Ukrajine."

Neodvisna republika Harkov
Proruski aktivisti so sicer v nedeljo in ponedeljek zasedli vladne zgradbe v Harkovu, Luhansku in Donecku na vzhodu Ukrajine in se zavzeli za priključitev Rusiji, podobno kot se je prejšnji mesec zgodilo na Krimu.

ZDA so medtem Moskvo opozorile, da bo vsak poskus destabilizacije Ukrajine "občutila na lastni koži". Po novem napetem dnevu v Ukrajini sta se po telefonu pogovarjala ameriški in ruski zunanji minister, John Kerry in Sergej Lavrov.
Kerry je ponovil prepričanje, da ima pri zadnjih nemirih na vzhodu Ukrajine prste vmes tudi Rusija. "ZDA dogodke v mestih v tem delu države, v Harkovu, Donecku in Lugansku, spremljajo z zaskrbljenostjo in menijo, da niso spontani. Minister je izpostavil trditev ukrajinske vlade, da se zdijo natančno vodena kampanja z rusko podporo," je dejala predstavnica State Departmenta Jen Psaki.

Po njenih besedah je Kerry jasno povedal, da bi nadaljnji poskusi Rusije za destabilizacijo Ukrajine "imeli ceno za Rusijo".

Ministra sta bila tudi bolj konstruktivna, saj sta razgrnila načrte za neposredne pogovore med ZDA, Rusijo, Ukrajino in Evropsko unijo, ki naj bi jih izvedli v naslednjih desetih dneh. Pogovori o točnem času in programu srečanja se bodo nadaljevali.

Rusijo svari tudi Nato, ki Moskvi sporoča, da bi bilo vsakršno nadaljnje posredovanje v Ukrajini "zgodovinska napaka" z resnimi posledicami. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je dejal, da mora Moskva umakniti svoje čete z ukrajinske meje ter začeti dialog s sosedo in mednarodno skupnostjo.

V Harkovu že izbrali alternativne poslance
Spomnimo, proruske enote so v ponedeljek v treh mestih na vzhodu Ukrajine vdrle v prostore regionalnih vlad in tudi državne varnostne službe. V Donecku so proruski aktivisti razglasili ustanovitev "ljudske republike", neodvisne od kijevskih oblasti, in za 11. maj napovedali referendum o priključitvi Rusiji. Donecku so sledili tudi v Harkovu, drugem največjem mestu v državi, kjer so proruski protestniki razglasili neodvisno republiko in napovedali referendum. Na proruskih demonstracijah so v ponedeljek zvečer že izbrali "alternativne poslance" skupščine Harkova in razglasili "ljudsko republiko" ter napovedali referendum o federalizaciji Ukrajine.

Na odziv Kijeva ni bilo treba čakati dolgo. Ukrajinske oblasti so ponoči v mestu Harkov izvedle "protiteroristično operacijo", med katero so aretirale 70 ljudi, ki naj bi bili odgovorni za vdor v vladno poslopje. "Mestno središče in postaje podzemne železnice so blokirane. Ne skrbite. Ko bo operacije konec, jih bomo odprli," je prek Facebooka sporočil notranji minister Arsen Avakov. Pojasnil je še, da so prijete obtožili "nezakonite dejavnosti, povezane s separatizmom, spodbujanjem javnega nereda in kršenja več drugih zakonov".

"Druga stopnja razbijanja Ukrajine"
Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je Rusijo obtožil, da izvaja "drugo stopnjo posebne operacije" razbijanja Ukrajine, in napovedal, da bo ukrajinski parlament razpravljal o zakonu, ki predvideva strožje kazni za separatizem in druge zločine proti državi. Separatiste bi torej obravnaval kot teroriste.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk pa je opozoril, da še vedno obstaja nevarnost ruskega vojaškega posredovanja. Zagotovil je, da bo storil vse za ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Nato je notranje ministrstvo sporočilo, da so v omenjena tri mesta poslali specialne enote iz drugih delov Ukrajine.

Rusko zunanje ministrstvo je nato kijevske oblasti pozvalo, naj prenehajo kopičiti svoje vojaške sile na vzhodu države zato, da bi zadušili protivladne proteste. "Pozivamo k takojšnji prekinitvi vseh vojaških priprav, ki bi lahko privedle do izbruha državljanske vojne," so sporočili iz Kremlja.