Nekdanji turški zunanji minister, sedaj pa predsednik Gül želi Turčijo popeljati v EU. Foto: EPA
Nekdanji turški zunanji minister, sedaj pa predsednik Gül želi Turčijo popeljati v EU. Foto: EPA
Več kot polovica Turkinj še vedno nosi naglavno ruto, med njimi tudi ženi predsednika Güla in premierja Tayyipa Erdogana. Foto: EPA

V govoru pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope je Gül povedal, da je zakon škodil prizadevanjem Turčije za vstop v EU in ga bo zato vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj spremenila. Gül je hkrati branil turško spoštovanje človekovih pravic in zagotovil, da je njegova država zavezana spoštovanju evropskih vrednost, kot je demokracija.

Čeprav lahko ustavo v Turčiji spreminja le parlament, pa ima Gül v svoji nekdanji Stranki za pravičnost in razvoj še vedno velik vpliv.

Med številnimi, ki so jim sodili in obsodili v skladu s členom 301, sta Nobelov nagrajenec Orhan Pamuk in ubiti novinar Hrant Dink.

Turkinje proti novi ustavi
Ženske skupine v Turčiji so obsodile nov osnutek turške ustave, ki bi po njihovih besedah državo pahnil nekej desetletij nazaj na področju enakopravnosti med moškimi in ženskami. Nova civilna ustava naj bi nadomestila sedanjo ustavo, ki je bila sprejeta po vojaškem udaru leta 1980, ženske pa opisuje kot ranljivo skupino, potrebno zaščite. Sedanja ustava vlado zavezuje k zagotavljanju enakosti za vse.

Turčija še vedno patriarhalna država
Aktivistka za pravice žensk Selen Lermioglu vidi osnutek nove ustave kot zaskrbljujoč dokaz tega, da je Turčija še vedno močno patriarhalna družba. zaradi pritiska ženskih aktivistk so iz sedanje ustave leta 2002 umaknili člen, ki je moške identificiral kot vodje gospodinstev, ženam pa je nalagal, da morajo moža prostiti za dovoljenje, če so hotele na delo. Aktivistke se bojijo, da bi nova ustava ponovno uzakonila podobno mentaliteto, saj bi lahko možje od žena zahtevali, da jih prosijo za dovoljenje, pod pretvezo, da jih skrbi za njihovo varnost.

Na univerzo z ali brez rute?
Predlagana ustava je že sprožila vročo razparvo zaradi člena, ki ženskam dovoljuje, da univerze obiskujejo z naglavnimi rutami. Čeprav okoli 60 odstotokov Turkinj nosi naglavno ruto, jim z ruto na glavi ni dovoljeno vstopiti v državne urade, šole ali univerze.