Udeležence srečanja je nagovoril gostitelj turški premier Tayyip Erdogan, ki se zavzema za podporo sirskim upornikom in opozicijskemu Sirskemu nacionalnemu svetu. "Legitimne zahteve sirskega ljudstva morajo biti sprejete tukaj in zdaj. Vendar dejanja režima ne puščajo veliko prostora za upanje," je bil neposreden Erdogan, ki se je o Siriji v tem tednu pogovarjal tudi na obisku v Iranu, najtesnejšem zavezniku režima predsednika Bašarja Al Asada.

"Prijatelji Sirije" združujejo številne zahodne države z ZDA in vodilnimi članicami Evropske unije na čelu, pomembno besedo pa imajo tudi arabske države, predvsem Savdska Arabija in Katar. Skupina želi okrepiti finančno podporo opoziciji, načrtujejo pa tudi natančnejše dokumentiranje kršitev človekovih pravic in vojnih zločinov v državi, s čimer bi pokazali storilcem, da morajo odgovarjati za svoja dejanja.

SNC zahteva oboroževanje upornikov
Glavna opozicijska skupina, Sirski nacionalni svet, je medtem mednarodno skupnost pozvala, naj nasprotnikom sirskega režima zagotovi orožje, da se bodo lahko branili sami. "Oboroževanje ni naša najljubša izbira. Vemo, da prinaša tveganje izbruha državljanske vojne, vendar pa ne moremo stati križemrok in gledati pokola našega ljudstva," je ta skupina zapisala v svojem sporočilu udeležencem konference.

Predsednik Sirskega nacionalnega sveta Burhan Galjun je poudaril, da se številne vlade neupravičeno bojijo širjenja terorizma v Siriji po padcu režima, saj je "demokracija, za katero se borimo, naravni sovražnik terorja".

Nacionalni svet je sicer skupino prosil tudi za tehnično podporo, s pomočjo katere bi lahko različne skupine nasprotnikov režima komunicirale med seboj, pa tudi za humanitarno pomoč, ki bi jo v državo lahko pripeljali prek "varnih območij".

Annanov načrt "zadnja priložnost"
Turčija je že napovedala, da bo izdatneje pomagala Sirski svobodni armadi, a ne z orožjem. Po obtožbah Damaska uporniki že prejemajo tuje orožje, pri tem sta najdejavnejša Savdska Arabija in Katar. Diplomati so sicer govorili tudi o dostavi humanitarne pomoči sirskim civilistom, ki je ena ključnih točk načrta posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana.

Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je dejal, da mednarodna skupnost Al Asadu ne bo pustila, da "zlorabi še eno priložnost" in da Annanova prizadevanja za končanje nasilja predstavljajo zadnjo priložnost. Po koncu konference je dodal, da se je mednarodna skupnost prepočasi odzvala na dogajanje v Bosni in Hercegovini v 90. letih prejšnjega stoletja ter da mora tokrat delovati odločno in brez odlašanja. Francoski zunanji minister Alain Juppe meni, da bi morali določiti rok za uresničitev mirovnega načrta.

Znova brez Rusov in Kitajcev
Konference v Carigradu se tako kot prvega srečanja "prijateljev Sirije" konec februarja v Tunisu niso udeležili predstavniki Rusije in Kitajske, glavnih zaveznic režima Al Asada. Odsoten je tudi posebni odposlanec Annan, ki bo v ponedeljek prek videokonference iz Ženeve o svojih naporih za rešitev krize seznanil Varnostni svet Združenih narodov.

Sirija je pretekli teden privolila v Annanovo mirovno pobudo za končanje prelivanja krvi, vendar so zahodne države takoj podvomile o iskrenosti režima v Damasku. Ta bi si samo kupoval dodaten čas za obračun s protirežimsko vstajo. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je pozval k takojšnji uresničitvi načrta, sirskemu režimu pa požugal, da bodo štela le dejanja, ne besede.

V dobrem letu več kot 10 tisoč žrtev
Annanov načrt poziva k ustavitvi nasilja, dnevni dveurni prekinitvi ognja za dostavo humanitarne pomoči, dostopu medijev do območij, kjer potekajo spopadi, začetku političnega dialoga, pravici do protestov in izpustitvi samovoljno priprtih. Od začetka upora proti Al Asadovemu režimu marca lani je bilo po navedbah sirskih aktivistov ubitih že skoraj 10 tisoč ljudi, medtem ko uradni Damask trdi, da je umrlo več kot tri tisoč pripadnikov vojske in policije.