Obtoženi Heinrich Boere sicer priznava umore treh nizozemskih pripadnikov odporniškega gibanja v mestih Breda, Voorschoten in Wassenaar, a hkrati vztraja, da je le sledil ukazom nadrejenih. "Da, rešil sem se jih. Ni bilo težko. Moral si le upogniti prst," je v pogovoru za nemški Focus aprila lani priznal na Nizozemskem rojeni Boere. Kot je pojasnil, mu je bilo rečeno, da gre za "teroriste": "Mislili smo, da delamo pravo stvar."
V sodno dvorano je Boere, ki ga pestijo številne zdravstvene težave in živi v domu za ostarele, prispel v invalidskem vozičku. Sodišče je sicer januarja razsodilo, da je obtoženi preveč bolan za sojenje, a je višje sodišče v Kölnu pozneje to razveljavilo in odločilo, da sojenje ne bi ogrozilo Boerejevega življenja.
Kazen: dosmrtni zapor
Sojenje, ki se je začelo danes, sledi desetletjem pravnih bitk med Nemčijo in Nizozemsko glede tega, kako Boereju soditi za njegove zločine. Predvidenih je skupno 13 zaslišanj, sodba - grozi mu dosmrtni zapor - pa naj bi bila znana 18. decembra. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo sojenje zaradi slabega zdravja obtoženega močno zavleklo.
Potem ko se je leta 1940 pri 18 letih kot prostovoljec pridružil enotam SS in se med vojno boril na vzhodni fronti in na Nizozemskem, je Boere leta 1947 zbežal v Nemčijo. Leta 1949, ko ga je sodišče v Amsterdamu v odsotnosti obsodilo na smrt, se je odrekel nizozemskemu državljanstvu. Smrtna kazen je bila pozneje znižana v dosmrtni zapor.
Dolgo izmikanje roki pravice
Ker je Nemčija zavrnila zahtevo Nizozemske za izročitev, je Boere ostal na prostosti. Argument nemškega sodišča leta 1983, zakaj ne odredi izročitve, je bil, da ne more odločiti, ali je Boere nemški državljan. Nemčija namreč takrat ni izročala svojih državljanov za sojenje v drugi državi. Leta 2007 je nato nemško sodišče zavrnilo zahtevo, da Boere kazen, ki mu je bila izrečena na Nizozemskem, odsluži v nemškem zaporu, češ da se mu je sodilo v odsotnosti in se ni mogel braniti.
Dejstvo, da je nemškemu tožilstvu Boerejev primer končno uspelo spraviti na sodišče, je med drugim z veseljem pozdravil Efraim Zuroff, glavni "lovec" na nacistične zločince s Centra Simona Wiesenthala. Po besedah Zuroffa sojenje številki šest na njegovem seznamu najbolj iskanih pošilja močno sporočilo, da čas nikakor ne izbriše krivde morilcev.
Sojenje Boereju bo najverjetneje časovno sovpadalo z odmevnim sojenjem 89-letnemu Johnu Demjanjuku, ki je obtožen sodelovanja pri poboju skoraj 28.000 Judov v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor na Poljskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje