Odločitev, da bodo po številnih pozivih z vseh strani sveta ZDA le zaprle zloglasni zapor na Kubi, pomeni za številne Evropejce "uresničitev sanj". Veselijo se predvsem tisti, ki so obstoj ustanove, kjer naj bi bili zaprti najhujši teroristični osumljenci, strogo obsojali, toda vsi se vse bolj zavedajo, da lahko zaprtje Guantanama postane tudi največja nočna mora.

Ko je Barack Obama drugi dan po prevzemu predsedniške funkcije oznanil, da bo dokončno zaprl Guantanamo, so mu čestitali voditelji in zunanji ministri vseh držav članic Evropske unije. Ob tem so obljubili, da bodo 60 zapornikom, ki bi jih v njihovih državah preganjali, dali zatočišče. Kar se je takrat zdelo kot ena najpreprostejših nalog, se vse bolj zapleta.

Evropa postavljena pred težko nalogo
Evropa mora odgovoriti na kar nekaj zahtevnih vprašanj: Kako si bodo države zapornike razdelile? Jih bodo zaprli, jim sodili ali pa jim bodo omogočili ponovno normalno življenje? Kdo bo plačal za njihovo zdravstveno oskrbo, nastanitev in nadzor? Kdo bo odgovarjal, če bo šlo kaj narobe? Tudi odsotnost meja med evropskimi državami močno otežuje nadzor zapornikov, če se bo kateri izmed njih izmuznil roki pravice.

Evropske države so prepričane, da nekateri zaporniki ne pomenijo nobene grožnje. Hkrati pa se tudi zavedajo, da bi bili lahko nekateri zelo nevarni. Pri tem izpostavljajo predvsem tiste, ki so bili zaprti po krivem, a jih je zapor spremenil. "Kaj se je zgodilo v njihovih glavah v zadnjih letih? Lahko so zagrenjeni zaradi ravnanja in mučenja odgovornih, lahko se jim je v podzavest vtisnila avra ujetnika iz Guantanama, ki jih bo potisnila na slaba pota," je povedal belgijski policist Alain Grignard, ki je večkrat obiskal Guantanamo.

Nekatere države odprtih rok, druge oklevajo
Španija, Francija, Italija in Portugalska so že obljubile, da bodo z odprtimi rokami sprejele zapornike iz zapora na obali Kube. Enako se pričakuje od drugih evropskih držav, Nemčije, Velike Britanije in drugih, ki pa z odločitvijo vse bolj odlašajo. Evropska unija je države članice pozvala, naj sprejmejo zapornike iz Guantanama in jim za to obljubila finančno pomoč. Ob tem se zavedajo, da bod morale ZDA dobro preveriti vse zapornike, preden jih bodo poslali v Evropo. "Narobe bi bilo, če bi rekli 'ne'," je dejal evropski komisar za pravosodje Jacques Barrot.

"Zahodne vlade se bodo morale spopasti z zahtevnimi vprašanji mednarodnega prava in človekovih pravic, ko bodo odločale o nadaljnji usodi približno 250 ujetnikov, ki so še vedno zaprti na Kubi," je povedal Baltasar Garzon, španski preiskovalec in glasen kritik ameriške politike in Guantanama. Predlagal je celo ustanovitev skupine neodvisnih strokovnjakov iz ZDA, Evrope in drugih delov sveta, ki bi odločali o vsakem ujetniku posebej in izbrali zanj najboljši kraj.

MZZ: Slovenija se še ni odločila
O morebitnem sprejemu zapornikov iz Guantanama v Slovenijo smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve. Tam so nam povedali, da je vprašanje sprejema izpuščenih zapornikov iz Guantanama občutljivo politično vprašanje, s katerim se posamezne države članice Evropske unije srečujejo že dlje časa, saj so ZDA na prostost izpustile že kar nekaj takih zapornikov v zadnjih štirih letih, nekaj tudi v države EU-ja.

Na MZZ-ju so nam povedali še, da so o vprašanju pred kratkim razpravljali tudi ministri za zunanje zadeve držav članic, a formalnih dogovorov še niso dosegli. Povedali so, da so številne države izrazile resne pomisleke zaradi članstva večine držav članic v schengenskem prostoru, a da se bo razprava o tem še nadaljevala.

Ministrstvo je sporočilo tudi, da je Slovenija, tako kot vse preostale članice EU-ja, izrazila zadovoljstvo zaradi ukaza predsednika ZDA, da se zapor v Guantanamu zapre najpozneje v enem letu, odločitve o morebitnem sprejemu ujetnikov pa še niso sprejeli. Dodali so še, da tudi ni pričakovati, da se bo izpustitev zapornikov zgodila zelo hitro, saj je treba predtem rešiti številna pravna, pa tudi praktična in politična vprašanja.

Guantanamo - madež na vesti ZDA
Guantanamo je od leta 2002, ko ga je odprl takratni ameriški predsednik George Bush in vanj zaprl prve ujetnike vojne proti terorizmu, postal simbol brezpravnosti in hudih kršitev človekovih pravic. Po podatkih Pentagona naj bi bilo v Guantanamu zaprtih 759 ujetnikov iz 45 držav, zdaj jih je tam ostalo še 250. Večina ujetnikov, ki so bili razglašeni za najnevarnejše teroriste, je bila zaprtih, ker so se znašli na napačnem mestu ob napačnem času, nato pa so bili leta žrtve krutih praks ameriške vojske.

Ker Guantanamo ne spada pod jurisdikcijo ZDA, je predsednik Bush ustanovil posebna vojaška sodišča, ki so delovala po svojih pravilih. Ujetnike je označil za sovražne bojevnike, ki ne spadajo pod zaščito ženevskih konvencij. Po pritisku mednarodne skupnosti je ameriško vrhovno sodišče vojaška sodišča leta 2006 razveljavilo. V vseh letih obstoja zapora v Guantanamu so uradne obtožnice vložili le proti 26 zapornikom, uradno obsojeni pa so bili trije.

Kaj se bo zgodilo z ujetniki iz Guantanama, kakšna bo njihova usoda, po vsej verjetnosti še dolgo ne bo popolnoma jasno. A se zdi, da je kljub temu ves svet nekoliko lažje zadihal, saj bo zgodbe z zaporom na Kubi čez leto dni za vedno konec.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si