Politični ekonomist Marx je po delih Komunistični manifest in Kapital postal znan kot oče komunizma. Več kot pet metrov visok bronast kip Marxa je Trieru ob 200. obletnici "ustanovitelja komunizma" podarila vladajoča komunistična partija Kitajske.

Na slovesnosti ob odkritju spomenika je bilo prisotnih okoli 200 častnih gostov, med njimi ministrska predsednica nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Malu Dreyer in vodja nemških socialdemokratov Andrea Nahles.

Jubilej je po besedah Dreyerjeve priložnost, da se na Marxa pogleda z novimi očmi, in dodala, da se mu ne morejo naprtiti grozote 20. stoletja, niti se ga ne more imeti za svetnika.

Nekateri gradnjo berlinskega zidu in delitev Nemčije po drugi svetovni vojni na komunistični vzhod in kapitalistični zahod vidijo kot posledico njegovih idej.

"V Nemčiji imamo vedno znova in znova težave z zapletenimi osebnostmi iz zgodovine, ki jih želimo skriti v gozdu. Pripeljati Marxa nazaj v mesto je bila zavestna odločitev, saj ga ni treba skrivati," se je slikovito izrazil župan Triera Wolfram Leibe.

Marxov rojstni dan je v Trieru sprožil številne demonstracije. Nekatere skupine demonstratorjev so nosile transparente z napisi "Stran s kapitalizmom", spet druge z napisi "Oče vseh diktatorjev", kar je odsev različnih interpretacij Marxove zapuščine v Nemčiji in drugod.

Na tihem pohodu nemške skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) se je okoli 70 ljudi spominjalo žrtev komunizma. Potekale so še protidemonstracije proti pohodu AfD-ja, na katerih se je zbralo okoli 150 ljudi, na tretjem shodu pa se je zbralo okoli 300 podpornikov Marxa.

Kitajski kip sproža polemike
Polemike je sprožil tudi kitajski kip Marxa v Nemčiji. Mestne oblasti so marca lani izglasovale, da bodo sprejele darilo kitajske vlade, kar so številni nasprotniki glasno kritizirali zaradi kršitev človekovih pravic kitajskega režima.

Nemško združenje pisateljev Pen je na primer pozvalo, naj se kip odkrije šele, ko bi Kitajska iz hišnega pripora izpustila nikoli obsojeno pesnico Lju Šja, vdovo preminulega Nobelovca in borca za človekove pravice Lju Šjaoboja.

Na drugi strani je kitajski veleposlanik v Berlinu Ši Mingde kip označil za "dokaz naše prijazne izmenjave", tudi Dreyerjeva je v nagovoru poudarila pomen kipa za okrepitev odnosov s Kitajsko.

Prvih 17 let Marx preživel v Trieru
Marx se je rodil na današnji dan leta 1818 v Trieru in tam preživel prvih 17 let. Pri 18 letih se je zaročil z baronico Jenny von Westhalen, s katero je imel sedem otrok, vendar so otroštvo preživele le tri hčere.

Študiral je pravo in filozofijo, iz katere je tudi doktoriral. Med letoma 1842 in 1843 je bil v Kölnu dejaven kot urednik časopisa Rheinische Zeitung, vendar se je zaradi težav z oblastmi odselil v Francijo. Tudi od tam so ga leta 1845 izgnali zaradi političnega delovanja. Po večletnem življenju na tujem se je v letu 1849 ustalil v Londonu.

Komunistični manifest
Razvil je zgodnji materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretsko osnovo socialne revolucije, s katero bi proletariat prevzel nadzor od vladajoče elite, odpravil razredne odnose in ustanovil komunistično družbo.

V prelomnem Komunističnem manifestu, ki velja za temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja, je leta 1848 zapisal: "Proletarci (delavci) sveta, združite se! Izgubiti ne morete ničesar, razen svojih verig."

Kapital
V Londonu je Marx začel pisati Kapital, v katerem je trdil, da je gospodarski sistem, ki temelji na zasebnem dobičku, po naravi nestabilen. Lastniki tovarn namreč izkoriščajo delavce, saj ti niso lastniki svojega dela, kar jih dela po Marxovih besedah le malo boljše od strojev. Dela Kapital Marx ni nikoli popolnoma dokončal, saj ga je leta 1883 prehitela smrt.