"Uspelo se nam je dogovoriti o vseh glavnih vprašanjih," je sporočil Vladimir Putin po 17 urah pogovorov s Petrom Porošenkom, Angelo Merkel in Francoisom Hollandom v glavnem mestu Belorusije. Srečanje štirih voditeljev se je začelo v sredo popoldne in trajalo vse do četrtka dopoldne, ko je četverica le prišla s spodbudnimi novicami za končanje spopadov, v katerih je od aprila lani umrlo več kot 5.400 ljudi.

Porošenko je pojasnil, da bo premirje na vzhodu Ukrajine nastopilo v nedeljo, 15. februarja. "Glavna stvar, ki smo jo dosegli, je, da bo s sobote na nedeljo začelo veljati brezpogojno premirje," je dejal v pogovoru z novinarji in pojasnil, da se bo dva dni po začetku premirja začel umik težkega orožja. Do konca leta naj bi bil po njegovih besedah vzpostavljen nadzor nad mejo med Ukrajino in Rusijo.

Štirje voditelji so poudarili zavezanost ozemeljski celovitosti Ukrajine in se dogovorili za redna srečanja, na katerih bodo preverjali izpolnjevanje določil dogovora iz Minska.

Po besedah Hollanda je bil dosežen "resen dogovor", čeprav ostaja še veliko dela, vendar je napredek iz Minska prava priložnost za izboljšanje razmer na vzhodu Ukrajine.

Dogovor prinaša žarek upanja za Ukrajino, a pred nami je še veliko ovir, je dejala Merklova in dodala, da je Porošenko naredil vse za končanje prelivanja krvi. Pojasnila je, da so po posredovanju Putina mirovni dogovor podpisali tudi proruski uporniki.

"Najpomembnejša stvar je, da sta se Moskva in Kijev dogovorila o premirju," je poudaril nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. "Za nekatere to ne bo dovolj. Tudi sami smo si želeli več, a le o tem sta se lahko dogovorila ukrajinski in ruski predsednik," je pojasnil.

Jutranji zapleti
Potem ko se je proti jutru že napovedovalo, da je vse pripravljeno za podpis dogovora, se je izkazalo, da bo po krajšem premoru potrebno nadaljevanje pogovorov. Pomočnik ukrajinskega predsednika Valerij Čali je pogovore opisal kot vojno živcev.

"Žal nimam dobrih novic," je dejal Porošenko med odmorom in pojasnil, da je Putin postavil pogoje, ki so za Ukrajino nesprejemljivi, pri tem pa pohvalil trud Merklove in Hollanda pri pogajanjih.

Predstavniki upornikov, ki sta se jim v sredo v Minsku pridružila vodji Aleksander Zaharčenenko in Igor Plotnicki, so med pogovori sporočili, da zavračajo podpis dogovora, dokler se ukrajinska vojska ne umakne iz strateško pomembnega mesta Debalcevo, ki je že nekaj mesecev obkoljeno.

Srečanje četverice je posledica pospešenih diplomatskih prizadevanj Nemčije in Francije za rešitev krize, ki je Zahod in Rusijo pahnila v najslabše odnose po koncu hladne vojne. Pogovore v Minsku so številni komentatorju označili kot zadnjo priložnost za dosego mirovnega sporazuma.

Spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki so se kljub mirovnim prizadevanjem nadaljevali ves teden, saj naj bi si obe strani želeli imeti pod svojim nadzorom čim več ozemlja pred podpisom dogovora.

Porošenko ni hotel govoriti z uporniki
Umik težkega orožja naj ne bi trajal več kot dva tedna. Omogočil bo vzpostavitev tamponskega območja. Ukrajinska vojska mora umakniti orožje s sedanje frontne črte, medtem ko za separatiste velja frontna linija z 19. septembra lani.

Dogovor vsebuje tudi zavezo Francije in Nemčije, da bosta priskrbeli tehnično podporo za obnovo bančnega sektorja na območjih spopadov.

Putin je sprte strani na območju Doneškega bazena pozval, naj že zdaj kar se da kmalu ustavijo spopade. Dejal je še, da so se pogajanja v Minsku zavlekla predvsem zato, ker se Porošenko ni bil pripravljen neposredno pogajati s proruskimi uporniki.

Ruski predsednik je pojasnil, da so na pogovorih pripravili dva dokumenta. Pri prvem, ki so ga podpisali tudi skupina za stike (Rusija, Ukrajina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), in predstavniki proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, gre v 13 točkah za uresničevanje že septembra lani sklenjenega mirovnega sporazuma iz Minska.

Drugi dokument pa je izjava, v kateri so Nemčija, Francija, Rusija in Ukrajina izrazile podporo mirovnemu procesu. Tega dokumenta po Putinovih besedah ne bodo podpisovali.

Vdor ruskih tankov
V času pogovorov v Minsku je po navedbah ukrajinske vojske v Ukrajino vdrlo kakih 50 ruskih tankov in 40 raketnih sistemov Grad. Tiskovni predstavnik vojske Andrij Lisenko je povedal, da so tanki prečkali mejo blizu nadzorne točke Izvarine v proruski separatistični regiji Lugansk.

"Sovražnik še naprej utrjuje svoje položaje na najbolj nevarnih območjih: na severovzhodu regije Lugansk in blizu mesta Debalceve, strateškega železniškega vozlišča na pol poti med Doneckom in Luganskom, kjer so ukrajinski vojaki skoraj popolnoma obkoljeni," je poudaril Lisenko.