Po petih mesecih pogajanj z zasebnimi upniki, ki jih vodi družba Franklin Templeton, je Ukrajina le sklenila dogovor o prestrukturiranju dolga. Dogovor je bil eden izmed pogojev Ukrajini za premostitveno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Upniki so privolili v štiriletno podaljšanje ročnosti, obrestno mero za obveznice vseh ročnosti pa so postavili pri 7,75 odstotka. Ukrajina družbi Franklin Templeton in še trem upnikom dolguje približno polovico od 19 milijard dolarjev obravnavanega zasebnega dolga, upniki verjamejo, da ga bo država poplačala.

Odpisu dolgov nasprotuje Rusija
Odpisu dolgov pa nasprotuje Rusija, ki ima za približno tri milijarde ukrajinskih obveznic. Država se sicer že več let neuspešno trudi izviti iz recesije, letos pa naj bi se bruto domači proizvod skrčil za 8,7 odstotka.

Vizumi odpravljeni do konca leta
Medtem pa sta se v Bruslju sešla predsednika Evropske komisije Jean-Claud Juncker in Ukrajine Petro Porošenko. Juncker je Porošenku obljubil skorajšnjo odpravo vizumov za vstop v države EU-ja, "saj je Ukrajina pri izpolnjevanju ustreznih pogojev za to dosegla izjemen napredek". Evropska komisija bi lahko po njegovih besedah že do konca leta dala zeleno luč za ta ukrep. Z mejo povezana vprašanja so sicer v zadnjem času ob navalu beguncev in prebežnikov postala občutljiva tema. A kot je vztrajal Juncker, ni nikakršne povezave med razpravo o prebežnikih in odpravo vizumov za Ukrajino.

Juncker je na skupni novinarski konferenci s Porošenkom prav tako pozdravil dogovor o prestrukturiranju dolga, ki ga je Ukrajina po petih mesecih pogajanj dosegla z zasebnimi upniki. Kot je dejal, bo Ukrajini omogočil nadaljevanje reformnega procesa. Kijev je bil deležen kritik na račun nezadostnega napredka pri odpravljanju globoko zakoreninjene korupcije in pri uveljavljanju potrebnih spremembe, ki bi Ukrajino uskladile z zahodnimi standardi. Predsednik EU-ja Donald Tusk, ki se je danes sešel s Porošenkom, je pozval predvsem k hitrejšemu napredku na področju pravosodne reforme.

Porošenko se je pred obiskom v Bruslju v ponedeljek v Berlinu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, s katerima se je pogovarjal o uresničevanju dogovora o prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine, podpisanega februarja v Minsku. Obe strani poročata o številnih kršitvah in zaradi novih spopadov se pojavljajo vprašanja, ali bo dogovor sploh mogoče v celoti uresničiti do konca leta. Da ga je treba izpolniti, je poudaril tudi Juncker. "Še posebej se obračam na Rusijo, ker se zdi, da ruska stran ne izpolnjuje nalog, ki bi jih morala," je dejal.

Ovse: Strani pripravljeni na novo premirje
Po današnjem novem krogu pogovorov je Ovse sporočil, da sta strani pripravljeni na novo začasno prekinitev ognja, ki bi jo uveljavili na območju šol na konfliktnem območju najpozneje do 1. septembra, ko se v šole vrnejo otroci.

Na vzhodu države nove žrtve
Spopadi v Ukrajini so kljub novim pogajanjem o premirju zahtevali žrtve na vzhodu države. Po navedbah ukrajinske vojske je bilo ubitih sedem njihovih vojakov, 13 pa ranjenih. Lokalne oblasti proruskih upornikov v Donecku pa poročajo, da je ostrostrelec ubil žensko, ranjenih pa je bilo še 12 ljudi. Ponovno razplamteli spopadi, ki so se okrepili sredi meseca in v katerih je do zdaj umrlo najmanj 20 ljudi, so okrepili strah, da se bo na nemirni vzhod Ukrajine vrnilo popolno vojno stanje.