Z zasedanja so odkorakali, ker je besedo dobil tudi veleposlanik Sirije Bašar Džafari. Sklic izrednega zasedanja so zahtevali, ker želijo okrepiti pritisk na Rusijo, ki je zaveznica režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Pred dnevi je s podobnega zasedanja odkorakal ruski veleposlanik Vitalij Čurkin, ki je tedaj tudi sklical sejo.

Razprava VS-ja je bila znova burna. Čurkin je tedaj sejo zapustil po obtožbi ameriške veleposlanice Samanthe Power, da se šopiri, ko je kritiziral koalicijski zračni napad na enote sirske vojske v času prekinitve ognja, za katero sta se dogovorila zunanja ministra Rusije Sergej Lavrov in ZDA John Kerry. ZDA so napad priznale in ga označile za tragično napako. Tokrat je Powerjeva izrekla nekaj ostrih besed, da Rusija vztrajno govori eno, dela pa nasprotno. "To, kar Rusija podpira in dela, ni boj proti terorizmu, ampak barbarstvo," je izrekla ameriška predstavnica, preden je s Francozom Francoisom Delattrejem in Britancem Matthewom Rycroftom zapustila zasedanje.

ZDA in Rusija za premirje, če je sploh mogoče
Omenjeni koalicijski napad so Al Asadove sile izkoristile za odstop od premirja in okrepitev zračnih napadov na Alep. Med napadi so zadeli in uničili humanitarni konvoj, ki se je skušal prebiti do obleganega mesta. Napadi sirske armade iz zraka tako potekajo že štiri dni. Sosledje dogodkov je tako opisal posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura, ki je dejal, da je v vzhodnem delu Alepa 270.000 civilistov že 20 dni zapored popolnoma odrezanih od stika z zunanjim svetom. Ofenziva na Alep je po njegovem mnenju privedla do enega najhujših tednov v več kot petletni sirski vojni. Po njegovem mnenju bi zračni napadi na stanovanjska območja lahko predstavljali vojni zločin.

De Mistura je Moskvo in Washington pozval, naj naredita dodaten korak proti obnovi premirja. VS-ju je predlagal, naj zahteva ustavitev nasilja za najmanj po 48 ur na teden, da se lahko dostavi pomoč in izvedejo zdravstvene evakuacije. Vladnim silam je razložil, da jih čaka le počasno bojevanje od ulice do ulice, ki bo trajalo mesece ali leta in bo popolnoma uničilo Alep, mesto z 1,2 milijona prebivalci.

Čurkin je na zasedanju za propad premirja okrivil upornike, zahodni koaliciji pa očital, da ne zna ločiti med zmernimi silami, ki jih podpira, in terorističnimi skupinami. Prepričan je, da je zaradi tega zagotavljanje miru trenutno tako rekoč nemogoče, čeprav si po njegovih besedah Rusija še vedno želi premirja in pogajanj. Tudi Powerjeva se je v ameriškem imenu zavzela za obnovo premirja. Delattre je dodal, da je edino upanje takojšnja uresničitev prekinitve spopadov, za kar sta se pred časom dogovorila Lavrov in Kerry.

Medsebojne obtožbe o vojnih zločinih
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je ogorčen nad stopnjevanjem nasilja v Alepu, ki je žrtev najhujšega bombardiranja od začetka vojne. Opozoril je, da bombe za razbijanje bunkerjev, ki jih na mesto mečejo vladna letala, uničujejo navadne ljudi, ki iščejo zavetje. Ban Ki Mun se zavzema za obnovitev premirja, da bi lahko Alepu dostavili humanitarno pomoč, kot so jo 60.000 ljudem v Madaji, Zabadani, Kafraji in Fouji.

Koalicija uporniških sil je Moskvo obtožila, da je partner režima v zločinih proti ljudstvu in zato ne sprejema več ruskega posredovanja. Tudi francoski in britanski zunanji minister Jean Marc Aryault in Boris Johnson sta govorila o ruski sokrivdi pri vojnih zločinih. Aryault je prepričan, da bosta Rusija in Iran sokrivca vojnih zločinov, če Al Asada ne prisilita v prenehanje nasilja, Johnson pa je Rusijo obtožil, da podaljšuje državljansko vojno v Siriji in je morda kriva vojnih zločinov zaradi napadov na humanitarne konvoje. Rusko zunanje ministrstvo je v odgovoru sporočilo, da vse drži, le besedo Sirija je treba zamenjati z besedo Irak in besedo Rusija z besedo Velika Britanija.